Kako lahko podjetniki, na primer gostinci in frizerji, preverijo izpolnjevanje pogoja in kako dokažejo vam, da so ga preverili?
Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 določa, da morajo pogoj PCT izpolnjevati vse osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi ali prisotni pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Republiki Sloveniji.
Preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT organizirajo odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela. Pri tem morajo na vidnem mestu objaviti obvestilo o obveznosti izpolnjevanja pogoja PCT za osebe in na vstopnih točkah preverjati njegovo izpolnjevanje. Osebam, ki ne izpolnjujejo pogoja PCT, se ne dovoli uporaba storitve v okoljih v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da jim zavezanci te storitve ne smejo nuditi.
V praksi se stranko lahko na obveznost PCT opozori že ob rezervaciji mize ali termina za neko storitev (na primer frizersko, kozmetično ali drugo), nato pa na primer dan pred izvedbo storitve pošlje še opomnik oziroma potrditveni SMS na telefonsko številko stranke, v katerem je ponovno navedeno opozorilo k doslednemu spoštovanju pogoja PCT, brez česar izvedba storitve ni možna. Kar precej ponudnikov storitev to že počne. Stranka ima tako možnost termin tudi odpovedati, če se z navedenim ne strinja.
Ali zavezanec dejansko preverja spoštovanje pogoja PCT, inšpektor praviloma preveri z opazovanjem. Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) sicer navaja možnost različnih tehnik preverjanja; lahko se opravi tudi tako imenovani navidezni nakup. To pomeni, da se inšpektor naroči na neko storitev kot stranka in tako iz prve roke vidi, kako se pogoj PCT preverja.
Če v lokalu ugotovite, da eden ali več gostov ne izpolnjuje pogoja, kdo prejme kazen: gost ali tako gost kot gostinec?
V kolikor je zavezanec – na primer gostinec – poskrbel za vse zgoraj navedeno, se mu ni treba bati kazni. Če pogoja ne izpolnjuje gost, za to gostinec ne more odgovarjati, je pa dolžan v tem primeru odkloniti postrežbo. Če se gost s tem ne strinja, postane žaljiv ali celo nasilen, je treba na pomoč poklicati policijo na številko 113.
Kaj se zgodi, če oseba ima PCT, nima pa s seboj dokazila?
Brez dokazila gremo lahko od srede, 15. septembra, le v živilske trgovine (pa še te ne smejo biti znotraj večjih trgovskih centrov) in po nujno medicinsko pomoč. Načeloma torej nihče brez PCT ne bi smel biti na delovnem mestu, na športnem ali kulturnem dogodku, niti v lokalu na kavi, za kar mora biti poskrbljeno na vstopnih točkah. Inšpektor pa ob nadzoru na kraju samem presodi, ali se dokazilo lahko dostavi naknadno, seveda čim prej.
Katere so najpogostejše težave, s katerimi se zdravstveni inšpektorji srečujejo pri svojem delu? Kako jim zagotoviti varnost?
Najprej naj se osredotočim na nadzor spoštovanja karantene, ki je v zadnjem času precej aktualen zaradi splošne epidemiološke situacije in naraščanja števila okužb. Ti nadzori so bili v zadnjih dveh mesecih namreč za zdravstveni inšpektorat prioritetni, zato lahko o tem tudi največ povemo. Ni odveč ponoviti, da moramo karanteno preživljati doma oziroma ves čas na istem naslovu. Nadzor se izvaja vse dni v tednu, in sicer tako v mestih kot v bolj oddaljenih krajih; posameznika pa lahko doleti tudi večkraten nadzor. Ponovni nadzor se najpogosteje (ne pa izključno) izvede v primerih, ko posameznika ob prvem obisku inšpektorjev ni bilo doma.
Najpogostejše težave, na katere ob nadzoru naletijo inšpektorji, so na primer:
- posameznik ni prisoten na mestu, kjer bi moral preživljati karanteno;
- osebe v večstanovanjskem objektu ni mogoče najti, ker na zvoncih in poštnih nabiralnikih ni priimkov;
- ob obisku nihče ne odpre vrat;
- včasih ni mogoč dostop do zasebnega zemljišča, ker je to ograjeno, zvonec pa ne dela ali zvonca sploh ni;
- zgovorni sosedje inšpektorju povedo, da je oseba, ki jo iščemo, odšla »v trgovino«, »samo na kosilo«, pa tudi, da »je odpotovala« in podobno;
- ob nadzoru ugotovimo, da je oseba navedla napačen ali lažen naslov (o takih primerih obvestimo policijo, ki v skladu s svojimi pristojnostmi opravi dodatna preverjanja in zoper te osebe uvede ustrezen postopek);
- pri tujih državljanih, ki so v karanteni, se kar precej pogosto izkaže, da ne razumejo slovenskega jezika in tako sploh ne vedo, kaj so podpisali.
Večina ljudi inšpektorju, potem ko se ta identificira s službeno izkaznico ter pove, kaj je namen obiska, brez težav pokaže osebni dokument in s tem potrdi svojo istovetnost – to pa je tudi vse, kar inšpektor zahteva. Če je na istem naslovu v karanteni več oseb, morajo dokumente pokazati vsi. Seveda pa se zgodi tudi, da ljudje nad obiskom inšpektorja niso navdušeni; postanejo neprijazni in izrečejo kakšno žaljivko – tega je pravzaprav največ, zato je treba imeti kar trdo kožo.
Nekateri nadzor snemajo in nato objavijo na družbenih omrežjih, na primer na facebooku, čemur sledi vrsta bolj ali manj neprimernih komentarjev. Žal se marsikdo ne zaveda, da tudi inšpektorji le opravljajo svoje delo. Kar pa zadeva varnost na splošno, inšpektorji pri delu uporabljajo zaščitno opremo: masko, rokavice, razkužilo, lahko tudi posebna očala in podobno. Pri nadzoru karanten se dokumentov ne dotikajo, prav tako v zasebne prostore ne vstopajo.
Če pa se zgodi, da se inšpektor pri izvajanju nadzora počuti ogroženega oziroma oceni, da nadzora ne more izvesti na varen način, lahko pokliče na številko 113, da mu na pomoč priskočijo policisti. Občasno se za skupen poostren nadzor s policisti dogovorimo vnaprej; takšne akcije so običajno tudi napovedane preko medijev.
Kakšen je odnos ljudi do inšpektorjev in inšpektoric? Koliko jih je? Ste se zaradi epidemije kadrovsko okrepili?
Na zdravstvenem inšpektoratu je zaposlenih 83 inšpektorjev. Iz letnega poročila Inšpekcijskega sveta za leto 2020 pa izhaja, da je bilo na dan 31. 12. 2020 skupno število vseh inšpektorjev v Republiki Sloveniji 1507.
Kadrovske okrepitve so v postopku. Seveda so zelo dobrodošle in bodo prinesle nekaj razbremenitve. So pa postopki precej dolgotrajni, saj so zahteve, ki jih mora izpolnjevati inšpektor, da lahko delo opravlja, visoke. Poleg izpolnjevanja pogoja zahtevane izobrazbe ter izpita iz Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) 2. stopnje je treba opraviti tudi strokovni izpit za inšpektorja, nato pa še dobro spoznati področje inšpekcijskega nadzora; tako da je pred začetkom samostojnega dela treba pridobiti kar nekaj prakse. Na zdravstvenem inšpektoratu smo pristojni za nadzor spoštovanja vseh vladnih odlokov v zvezi z nalezljivo boleznijo covid-19, zato je treba tudi redno spremljati vse spremembe predpisov. Kot je splošno znano, pa so le-te zelo pogoste.
Ne glede na to, da se kadrovsko še nismo okrepili, se moramo odzivati na vse prejete prijave in opravljati nadzor najbolj nujnih področij – v pester delokrog ZIRS jih spada kar 20. Poleg tako imenovanih covid nadzorov so nujni tudi nadzori s področja zdravstva – na primer nadzor spoštovanja pacientovih pravic, čakalnih seznamov; splošna varnost proizvodov (na primer otroških igrač); prehranska dopolnila (kar vključuje tudi zavajajoče oglaševanje); vzorčenje pitne vode in kopalnih voda, vzorčenje otroške hrane in kozmetičnih izdelkov … Področja so podrobno navedena na spletni strani inšpektorata.
Kako pomagate inšpektorjem in inšpektoricam, ki se srečujejo s težavnimi primeri in so deležni hudih pritiskov?
Odnos ljudi do inšpektorjev je, kot že navedeno, različen. Večina ljudi razume, da inšpektor opravlja svoje delo in da v primeru, ko naleti na neko kršitev, izrečena sankcija ni njegova samovolja, temveč je dolžan spoštovati veljavno zakonodajo ter po potrebi v skladu s predpisi tudi ukrepati. V večini primerov velja, da lepa beseda lepo mesto najde, saj se pogosto zavezancu le predoči, kaj dela narobe, ter se mu naloži neki razumen rok, v katerem lahko ugotovljeno nepravilnost odpravi. Če se po pretečenem roku kršitev nadaljuje, kar preverimo s ponovnim nadzorom, pa se strožji sankciji pač ni mogoče več izogniti. Če inšpektor naleti na hujše grožnje, na poskus oviranja inšpekcijskega nadzora ali celo poskus fizičnega napada, to obvezno prijavimo organom pregona, ki nato ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi.
Najbolj pogosti izgovori, ki jih slišijo inšpektorji?
Nekaj jih je naštetih že zgoraj – denimo da nekdo ni bil seznanjen s tem, da mora celotno obdobje karantene preživeti na naslovu, ki je naveden na odločbi (kar ni nujno stalni naslov), in je »samo skočil ven«. Tudi to, da z najnovejšimi predpisi niso seznanjeni in sploh ne vedo, da delajo kaj narobe. Iznajdljivost pri navajanju izgovorov pa v primeru ugotovljenih kršitev ne pomaga.
Katere ukrepe si ljudje, podjetniki tolmačijo napačno?
Najprej moram poudariti, da je za tolmačenje posameznih odlokov oziroma ukrepov primarno pristojen predlagatelj oziroma »avtor« predpisa; običajno gre za eno od ministrstev. Na zdravstvenem inšpektoratu prejemamo veliko vprašanj, na katera sicer poskušamo podati čim bolj razumljive odgovore, nismo pa vedno pravi naslov za odgovor. Ljudje namreč pogosto vse prekrškovne organe mečejo v isti koš in na ZIRS naslavljajo vprašanja, ki so sicer res v povezavi s spremembami vladnih odlokov, vendar pa za odgovor s konkretnega področja nismo pristojni. V takih primerih vprašanje odstopimo drugemu organu – torej tistemu, ki je avtor odloka, saj ga samo ta lahko ustrezno tolmači. To včasih ljudi razjezi, ker potem na odgovor čakajo predolgo. Vendar smo vsi prekrškovni organi dolžni delovati skladno z zakonodajo in drugače včasih res ne gre.
Kaj storite z osebami, podjetji, ki ukrepe kršijo načrtno in sistematično?
Inšpektorji so pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojni. To pomeni, da samostojno ugotavljajo kršitve pravnih predpisov, nad katerimi opravljajo inšpekcijski nadzor, in v okviru pooblastil tudi samostojno odrejajo ustrezne inšpekcijske ukrepe; na primer odločajo o vrsti ukrepa in višini globe. Splošen odgovor je tu težko podati, saj je vsak posamezen nadzor specifičen. Praviloma pa inšpektorji najprej izrečejo najmilejšo sankcijo. Tu gre lahko za opozorilo ali pa za izrek najnižje možne globe, v primeru ugotovljenih ponavljajočih se kršitev pa se lahko stopnjujejo tudi sankcije.
Kaj lahko storijo zaposleni v trgovinah, lokalih, če naletijo na osebo, ki ne želi spoštovati ukrepov?
Kot na vseh drugih področjih v življenju je najbolje začeti s prijazno besedo. Stranko oziroma gosta se na kršitev lahko opozori – da nima maske ali da je ta nepravilno nameščena, da naj ljudje v vrsti pred blagajno stopijo malo bolj narazen in podobno. Večina ljudi opozorilo upošteva, vedno pa se bo našel kdo, ki tega ne bo želel. Če ima lokal varnostnika, običajno njegovo posredovanje zaleže. Če pa tudi to ni dovolj, če torej stranka nikakor ne želi spoštovati ukrepov in pri tem postane še nesramna, žaljiva ali celo napadalna, je vsekakor treba poklicati na številko 113, in najbližja policijska patrulja bo na lokaciji v nekaj minutah. Posredovanje policije pa hitro strezni prav vse trmoglavce.
Kaj lahko storijo delavci v podjetjih, kjer se ne izvajajo zaščitni ukrepi?
Nadzor pri delodajalcih primarno izvaja inšpektorat za delo, kamor lahko delavci podajo prijavo – seveda tudi anonimno, če se ne želijo izpostaviti ali se bojijo povračilnih ukrepov.
Koliko prijav kršitev ste prejeli v zadnjem letu?
V letošnjem letu smo do zdaj prejeli 3321 prijav. Gre za kršitve z različnih področij, na vse prijave pa se tudi odzovemo.
So izkušnje s terena v pomoč pri snovanju novih ukrepov? Se posvetujete s strokovno skupino?
Izkušnje s terena so v pomoč pri načrtovanju nadaljnjih nadzorov. Za strokovno področje pa ZIRS ni pristojen.
Nadzore izvajajo tudi druge inšpekcijske službe. Kako sodelujete?
Z drugimi inšpektorati zelo dobro sodelujemo. Koordinacija se izvaja v okviru Inšpekcijskega sveta, ki mu predseduje minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Eden izmed interventnih zakonov, tako imenovani PKP 7, je pooblastila za izvajanje inšpekcijskih nadzorov po Zakonu o nalezljivih boleznih razširil na vse inšpektorate v Republiki Sloveniji ter na policijo, s katero prav tako odlično sodelujemo. Da pri nadzorih ne bi prišlo do podvajanja – da torej enega zavezanca ne bi obiskalo več inšpektorjev z različnih inšpektoratov v enem dnevu –, so področja nadzora smiselno razdeljena. Tako na primer v gostinskih obratih nadzore primarno izvaja uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v trgovinah tržni inšpektorat (TIRS), v šolstvu in na športnih prireditvah pretežno inšpektorat za šolstvo in šport (IRSŠŠ), na kulturnih prireditvah inšpektorat za kulturo in medije (IRSKM) in tako naprej.
Občasno se tudi dogovorimo za poostren nadzor določenega področja, ki poteka v določenem obdobju. Ti nadzori so običajno napovedani; njihov namen je v prvi vrsti preventiven. O ugotovitvah je najprej obveščena Vlada RS na eni izmed sej, kjer inšpektorati predstavijo skupno poročilo o opravljenih nadzorih za določeno obdobje, nato pa s poročilom na kratko seznanimo tudi javnost.
Kaj svetujete ljudem pred popolnim razmahom četrtega vala?
Primarna vloga zdravstvenega inšpektorata sicer ni svetovanje, kljub temu pa predvsem na novinarskih konferencah izkoristimo priložnost ter vedno znova apeliramo na odgovorno ravnanje. Večina ljudi se k sreči zaveda, da je namen izvajanja ukrepov in spoštovanja priporočil varovanje zdravja vseh nas; tiste malo manj potrpežljive pa prosimo za strpnost. S koronavirusom živimo že več kot leto in pol; kot kaže, pa nas bo spremljal še kar nekaj časa. V izogib morebitni ponovitvi ostrejših ukrepov, česar si najbrž res nihče ne želi, pa seveda tudi na zdravstvenem inšpektoratu priporočamo cepljenje.
Sama dodajam le še, da zaupajmo stroki in ne nasedajmo nepreverjenim informacijam, s katerimi smo danes zasuti z vseh strani. Razni »influencerji«, ki kar po vrsti postajajo samozvani epidemiologi, imajo precejšen vpliv na sodobnih družbenih omrežjih. Morali pa bi se zavedati, da njihovo mnenje ni nujno pravilno, predvsem pa ne temelji na znanstvenih raziskavah. Vpliv imajo na velik del populacije, sploh ne samo na mlade, in s svojimi »kvazistrokovnimi« mnenji delajo škodo družbi kot celoti.
