Slovenska država je lansko leto zaključila z dobre 3,8 milijarde evrov primanjkljaja, letos v sedmih mesecih se ga je nabralo še za dodatne 2,2 milijarde. V sedmih mesecih je država porabila 88 odstotkov letošnjega predvidenega minusa na računu. Če bi šlo v skladu z načrti, bi takšno številko morali doseči sredi novembra. Država se je ob tem letos zadolžila še za več kot tri milijarde evrov.
V takšnih razmerah je ministrstvo za kulturo imenovalo vršilca dolžnosti direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve. V proračunu so za zagon muzeja samo v letošnjem letu namenjeni trije milijoni evrov. Istočasno samo v ljubljanskem kliničnem centru primanjkuje več kot 800 medicinskih sester.
Ministrstvo za kulturo nam je lani novembra pojasnjevalo, da so sredstva za vzpostavitev muzeja zagotovili v okviru »rekordnih proračunov za leti 2021 in 2022«. Zdi se, da je edino rekordno v povezavi z državnim proračunom njegov primanjkljaj.
Glede na temno rdeče številke slovenskega proračuna in dejstvo, da vzpostavitvi muzeja nasprotuje skoraj 200 javnih osebnosti, med njimi tudi zgodovinarjev, je morda razumljivo, da ministrstvo imenovanja ni obešalo na velik zvon in o imenovanju javnosti sploh ni obvestilo. Vzpostavitev muzeja naj bi trajala vsaj 30 mesecev, je napovedal novopečeni vršilec dolžnosti.
Pregovorna slovenska hitrost v svoji najlepši luči. Komunistična partija Kitajske je pred pol stoletja v 179 dneh po smrti Mao Cetunga postavila njegov mavzolej na trgu Nebeškega miru. V Sloveniji bomo muzej v poslopju, ki že obstaja, vzpostavljali najmanj 900 dni.
Za zdaj neobstoječi muzej bo imel prirojeno napako. Po pojasnilih ministrstva za kulturo se projekt Muzej slovenske osamosvojitve pripravlja v okviru praznovanja 30. obletnice slovenske osamosvojitve. Menda ni treba spomniti, da smo okroglo obletnico osamosvojitve zaznamovali letos junija, ko je nepreklicno odstopljeni minister nezadovoljno ljudstvo ozmerjala s svinjami.
Tako kot smo v primeru minusa v proračunu namesto sredi oktobra šele v začetku septembra, bomo očitno 30. obletnico osamosvojitve proslavili z muzejem, ki bo morda svoja vrata odprl na dan žena leta 2024. Trideset mesecev po napovedi vršilca dolžnosti, da bi bil lahko muzej vzpostavljen v 30 mesecih, se namreč izteče prav na 8. marec 2024.
Da bi bil muzej vzpostavljen do takrat, je malo verjetno za vsakogar, ki je vsaj nekaj časa preživel na sončni strani Alp. Če se v Sloveniji za državni projekt napove, da bo zaključen v 30 mesecih, se trak na odprtju v najboljšem primeru slavnostno prereže po 60 mesecih, podpisovanje aneksov, posredovanje modrih kuvert in brisanje denarnih sledi pač vzamejo svoj čas.
Zanimivo bo videti, ali bo del stalne razstave v muzeju tudi sekcija trgovina z orožjem. Bo knjižnična sekcija muzeja poleg prvih izvodov Premikov, Okopov ter pravljice o belem panterju in Noriškem kraljestvu hranila tudi prve izvode slovenske trilogije V imenu države, ki razkriva nekatera ozadja trgovanja z orožjem, ali knjige avstrijskega preiskovalnega novinarja Richarda Schneiderja iz leta 2011, v kateri pravi, da je aktualni slovenski premier leta 1991 kot tedanji obrambni minister prejel podkupnino v višini 250.000 ameriških dolarjev za vsako ladjo z orožjem, ki je priplula v Luko Koper. Pomenljivo je, da v arhivu ali na spletu ni novic, da bi predsednik SDS Avstrijca za njegove navedbe tožil.
V vsakem primeru bo imel pri vzpostavitvi muzeja največjo težavo umetnik, ki bo, kot se verjetno spodobi, oblikoval osrednji spomenik v muzeju. Paziti bo moral, da bo osamosvojitelj na njem videti, kot da je v vojni, in ne kot da prodaja orožje.
Mihael Korsika, novinar
