Epidemiologi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) od začetka leta opozarjajo, da za obvladovanje epidemije potrebujejo okrepljen center za sledenje stikom okuženih s koronavirusom. Pol leta so morali čakati, da jim je vlada zagotovila finančna sredstva za ta projekt, zdaj pa jim jo je zagodel še neizbrani ponudnik za posel, vreden več kot dva milijona evrov.
Že dolgo je znano, da na relaciji med predsednikom vlade Janezom Janšo in našimi epidemiologi ni velikih simpatij. Janša jim je očital, da niso sposobni slediti stikom okuženih, kar naj bi bila med epidemijo ena njihovih ključnih nalog. Toda epidemiologi NIJZ so ves čas opozarjali, da za to nimajo ne sredstev ne ljudi. O različnih možnostih za krepitev zmogljivosti sledenja stikom so se pogovarjali že od februarja. Ko se v javni upravi in Slovenski vojski ni našlo dovolj kadra za to nalogo, je NIJZ aprila na ministrstvo za zdravje poslal pobudo za vzpostavitev klicnega centra – skupaj z izračunom sredstev, ki bi jih za to potreboval.
Ministrstvo je epidemiologe naposled uslišalo, a je za zagotovitev pravne podlage in finančnih virov za klicni center potrebovalo še dva meseca. Državni zbor je tako šele v začetku julija letos odločil, da NIJZ zagotovi proračunska sredstva za izvedbo projekta. Na vprašanje, zakaj so potrebovali toliko časa, na ministrstvu v sredo niso odgovorili. A zdaj se spet zapleta.
Bo klicni center čez dva tedna deloval?
Na NIJZ se zaradi velike časovne stiske niso odločili za javni razpis, temveč so k oddaji ponudb poleti povabili šest izbranih klicnih centrov. Odzvala sta se dva: CDE Nove tehnologije iz Ljubljane in City Connect iz Brežic.
Slednji je oddal najbolj ugodno ponudbo, v višini 2,3 milijona evrov skupaj z DDV. Prejšnji mesec je direktor NIJZ Milan Krek z njim tudi podpisal pogodbo. Po podatkih Necenzurirano.si so se dogovorili, da bo City Connect v roku 30 dni zagotovil do 120 delavcev, ki bi v naslednjih šestih mesecih delali v klicnem centru NIJZ. Veliko večino kadra naj bi že imeli na razpolago. Novi center bi moral začeti delovati najpozneje v dveh ali treh tednih. Torej še pred koncem septembra, ko naj bi po napovedih ministra za zdravje Janeza Poklukarja dosegli vrh četrtega vala. Vmes naj bi na NIJZ dokončali aplikacijo za sledenje stikom okuženih in na eni od ljubljanskih enot postavili modularne pisarne.
Toda ti načrti so zdaj pod velikim vprašajem. Na odločitev NIJZ so se namreč pritožili v podjetju CDE, ki ga vodi Matej Žvan, njegovi lastniki pa prihajajo iz Hrvaške. Prepričani so, da City Connect nima zahtevanih referenc za izvedbo posla, saj da je bil ustanovljen šele v začetku letošnjega leta. City Connect se je sicer v posel podal s partnerjem, sestrsko družbo na Hrvaškem, ki je lani ustvarila več kot šest milijonov evrov prihodkov in naj bi imela tudi ustrezne reference.
Po informacijah Necenzurirano.si so imeli na NIJZ težave s podjetjem CDE že zato, ker ni pravočasno dvignilo sklepa o izboru ponudnika. Tudi zaradi tega se je končna odločitev dodatno zavlekla. Ob vložitvi zahtevka za revizijo naj bi sicer v CDE plačali več kot 20.000 evrov takse.
O zahtevi za revizijo bi lahko odločali več mesecev
Na NIJZ so pritožbo neizbranega ponudnika zavrnili, zadevo pa bo samodejno prevzela državna revizijska komisija, ki jo vodi Samo Červek. Tam so zatrdili, da formalnega zahtevka za revizijo 2,3-milijonskega posla NIJZ, ki ga izpodbija podjetje CDE, še niso prejeli.
Na NIJZ imajo zdaj veliko težavo. Dokler o zadevi ni pravnomočno odločeno, novega klicnega centra ne morejo zagnati. Obstaja namreč možnost, da državna revizijska komisija javno naročilo razveljavi in celoten projekt pade v vodo. V tem primeru bi morali na NIJZ začeti nov postopek oddaje naročila, City Connect pa ne bi dobil denarja. Že v ponedeljek so se zato na državno revizijsko komisijo obrnili s prošnjo, da jim »kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli izvajanje pogodbe«. Senat je pohitel in včeraj tudi že sprejel odločitev. A ta ni bila pogodu NIJZ, saj so iz državne revizijske komisije sporočili, da je za to pristojno sodišče.
Malo je možnosti tudi za to, da bi državna revizijska komisija prednostno odločala o tej zadevi. Po zakonu lahko to naredijo le v primeru »zahtevkov za revizijo, s katerimi se očitajo kršitve v postopku oddaje javnega naročila, ki se sofinancira iz evropskih sredstev, in v postopku oddaje javnega naročila, katerega ocenjenega vrednost znaša deset milijonov evrov ali več«. Naročilo NIJZ ne izpolnjuje nobenega od teh pogojev. Ob tem velja opozoriti, da je državna revizijska komisija v vseh zadevah, o katerih je odločila v letošnjem letu, potrebovala najmanj mesec dni, v nekaterih primerih celo več kot dva meseca.
Toliko ljudi bi po novem preklicali na NIJZ
To pomeni, da bi se lahko vzpostavitev novega klicnega centra zavlekla v pozno jesen, ko se bodo okužbe spet nenadzorovano širile. Epidemiologi NIJZ so v tednu od 16. do 22. avgusta, ko je bilo potrjenih primerov okužb 2167, prišli v stik s 1895 ljudmi oziroma 87 odstotki vseh. Ti so jim zaupali 3112 kontaktov. Od teh je bilo pri več kot polovici ali 1595 ugotovljeno, da gre za visokorizične kontakte.
Od takrat se število okužb skokovito povečuje. V zadnjem tednu dni je bilo v povprečju ugotovljenih 473 dnevnih okužb. Največ v torek, kar 764. Koliko ljudi so preklicali na NIJZ, še ni znano. Po informacijah Necenzurirano.si pa so že v položaju, ko bi potrebovali dodatne kadre. Z vzpostavitvijo novega klicnega centra naj bi bili sposobni slediti stikom tudi v razmerah, ko bo ugotovljenih do 2000 dnevnih okužb. Nazadnje je bila Slovenija v takem položaju v začetku januarja, torej na vrhuncu drugega vala covida-19.
Vzajemni po visokih cenah prodajali delnice
Ljubljansko podjetje CDE Nove tehnologije, ki se ukvarja z dejavnostjo klicnih centrov, je v javnosti bolj znano iz spornih poslov z Vzajemno. Tej so Matej Žvan, Boštjan Žohar in Gregor Brečko leta 2004 njegove delnice prodali po cenah od najmanj 3500 do okoli 9400 evrov. Medtem naj bi bila delnica le nekaj mesecev prej naprodaj za pičlih 690 evrov. Kriminalisti so takratnega predsednika uprave Vzajemne Marka Jakliča ovadili zaradi suma zlorabe položaja, a nato tožilstvo ni našlo dovolj dokazov, da je oškodoval premoženje Vzajemne. Leta 2017 so Žvan, Žohar in Brečko večino lastništva v podjetju CDE prodali hrvaški družbi Meritus ulaganja. Sami so obdržali nekaj več kot četrtino lastniškega deleža. Meritus na Hrvaškem deluje pod blagovno znamko M+ Grupa in se ukvarja z zunanjim izvajanjem poslovnih procesov (BPO) v regiji. V njegovem nadzornem svetu od lani sedi Sandi Češko, eden najbogatejših Slovencev in ustanovitelj družbe Studio Moderna. Le nekaj mesecev pred tem je 30-odstotni lastnik Meritusa postal britanski finančni sklad Mid Europa Partners.
