130.000 učencev in dijakov bi vključevala baza podatkov, do katere bi, brez ustrezne zakonske podlage, naenkrat lahko dostopali na ministrstvu za zdravje.
Na ministrstvu za zdravje so tik pred začetkom šolskega leta skoraj ogrozili načrte o uvedbi rednega samotestiranja za učence in dijake, ki je eden od ključnih ukrepov za preprečitev izbruhov okužb v osnovnih in srednjih šolah.
Dokumenti, s katerimi razpolagamo v uredništvu Necenzurirano.si, namreč razkrivajo, da so na ministrstvu želeli kar sami izdajati recepte za hitre teste. S tem bi (ne)hote prišli do zdravstvenih podatkov več kot 130.000 učencev in dijakov. Tej ideji ministrstva, ki ga vodi Janez Poklukar, se je po robu postavila zdravniška zbornica z Bojano Beović na čelu, sicer vodjo strokovne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in članico vladne svetovalne skupine za covid-19. V sporu ji je pritrdila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, saj bi bil Poklukarjev predlog po njenem mnenju lahko nezakonit.
Prejšnji teden so si zato na ministrstvu premislili. Zagotavljajo, da bodo lahko učenci in dijaki do hitrih testov prišli brez recepta. Kako je to tehnično mogoče in zakaj že prej niso predvideli te rešitve, niso pojasnili. Za to pa so se očitno odločili, ker niso želeli tvegati, da bi po aplikacijah za sledenje stikom z okuženimi (Ostani zdrav) in preverjanje pogojev PCT, ki so ju morali popravljati zaradi pomanjkljivosti pri varovanju osebnih podatkov, enaka usoda doletela samotestiranje učencev in dijakov.
Priprava čez vikend
Dogajanje, o katerem ministrstvo ni obvestilo javnosti, priča o kaosu, ki pri pripravi na jesenski val epidemije očitno vlada na vseh ravneh. Najbolj izrazit je na področju šolstva, kjer so predstavniki ravnateljev in sindikatov skoraj ves mesec opozarjali, da od ministrstva za izobraževanje niso dobili nobenih navodil in pojasnil. Okrožnico o tem, kako ukrepati, če zaposleni ne bodo upoštevali pogoja PCT, so šole dobile šele pred enim tednom. Le nekaj dni prej, 18. avgusta, sta ministrstvi za zdravje in izobraževanje podprli samotestiranje učiteljev.
Isti dan je na Brdu pri Kranju zasedala vladna svetovalna skupina za covid-19 in potrdila samotestiranje za učence 7., 8. in 9. razreda osnovnih šol ter dijake. Poklukarjevo ministrstvo je takoj zatem vsem družinskim zdravnikom, pediatrom in koncesionarjem poslalo nujni dopis z navodili. Obvestilo jih je, da so »kot najhitrejšo in najbolj enostavno rešitev za izdajo testov za samotestiranje prepoznali obnovljivi e-recept«. Predlagalo jim je, naj za generiranje e-receptov za izdajo testov za samotestiranje učencev in dijakov pooblastijo NIJZ, za avtorizacijo teh e-receptov pa zdravnika Franca Vindišarja, sicer državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje, ki je bil prej strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje.
Kako bi to delovalo v praksi? Pediatri in osebni zdravniki bi morali podpisati pooblastilo in ga do 23. avgusta poslati na NIJZ, ki ga vodi Milan Krek. Priložili bi tudi seznam vseh svojih pacientov, rojenih med 1. januarjem 2002 in 31. decembrom 2009, ki so v skladu z vladno uredbo upravičeni do testov za samotestiranje. Če se lečeči zdravniki ne bi strinjali s takšno rešitvijo, bi morali recepte za teste izdajati sami.
Dostop do podatkov
To bi pomenilo, da bi lahko na ministrstvu oziroma NIJZ sproti preverjali in spremljali, koliko učencev in dijakov oziroma njihovih staršev prevzema hitre teste za samotestiranje. »Pri uvajanju samotestiranja smo proučevali različne možnosti, predvsem pa takšne, ki bi olajšale dostop do testov,« so za Necenzurirano.si pojasnili na ministrstvu za zdravje. Poudarili so, da niso želeli dodatno obremenjevati pediatrov in osebnih zdravnikov.
Toda s tem bi Vindišar v roke dobil tudi ogromne količine podatkov – od osebnih do zdravstvenih, med katerimi so poimenski seznami učencev in dijakov, rojenih v obdobju 2002–2009, številke njihovih kartic zdravstvenega zdravstvenega zavarovanja in tako naprej. Vse to brez soglasja njihovih staršev oziroma zakonitih zastopnikov. To je zmotilo tudi zdravniško zbornico. V dopisu, pod katerega se je podpisala Bojana Beović, jih je prosila za pojasnila, na kakšni pravni podlagi lahko lečeči zdravniki za kaj takega pooblastijo Vindišarja in NIJZ. Po naših podatkih odgovora ministrstva za zdravje nikoli ni bilo.
Da je namera ministrstva sporna, je opozorila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. V mnenju je zapisala, da:
– bi morali udeleženci izpolniti vrsto zahtevnih osnovnih in dodatnih obveznosti iz Splošne uredbe o varstvu podatkov (točnost in ažurnost seznamov, zagotavljanje varnosti podatkov, ureditev pogodbene obdelave podatkov, izdelava ocene učinkov),
– bi prišlo do množične obdelave posebnih kategorij osebnih podatkov, in to s strani več udeležencev, pri čimer razmerja med njimi niso dovolj jasno opredeljena,
– je zakonitost obdelave osebnih podatkov odvisna od zakonitosti pooblastil ali prenosa pooblastil, ki sta v konkretnem primeru lahko sporna pravna posla (na primer vprašanje ustrezne specialnosti pooblaščenega zdravnika, problem nesodelovanja pacientov, nejasnost, ali gre za klasična pooblastila ali za prenos pooblastil),
– za tovrstno obdelavo osebnih podatkov ni ustrezne ureditve v zakonu.
Pet testov na mesec
»Informacijski pooblaščenec meni, da bi bilo treba z vidika varstva osebnih podatkov pristopiti k takšnemu načinu razdeljevanja testov, pri katerem ne bi bilo množične, prekomerne in tvegane obdelave osebnih podatkov. Zato predlagane rešitve ne podpira,« je Prelesnikova sporočila zbornici.
Beovićeva je takoj zatem njeno mnenje poslala Poklukarju, je razvidno iz dokumentacije. »V skladu z vsem navedenim zbornica zaključuje, da je s strani ministrstva predlagan način zagotavljanja testov za samotestiranje dijakov in učencev pravno in administrativno zelo zapleten in zamuden, zlasti pa tudi v več delih potencialno nezakonit,« so v dopisu ministrstvu zapisali v zbornici. Zahtevali so tudi preklic spornih navodil.
Na ministrstvu so zato morali namero opustiti. Dijaki in učenci lahko po novem teste dobijo brez recepta. »Dvig testov se izvaja v lekarni, s kartico zdravstvenega zavarovanja. Osebni podatki se ne obdelujejo,« so zagotovili. Danes, dva dni pred začetkom šolskega leta, bi v večini lekarn že morali biti na voljo. Vsak dijak in učenec je upravičen do petih testov na mesec, ki jih lahko v lekarni prevzame sam ali pa to storijo starši oziroma skrbniki, in sicer s kartico zdravstvenega zavarovanja posameznega upravičenca. Dobivali bodo le hitre teste, navedene v centralni bazi zdravil, ki se izvajajo z brisom nosu.
»Teste smo nabavili od veletrgovcev z zdravili in jih je dovolj glede na predvideno povpraševanje,« so poudarili v Lekarni Ljubljana, največji verigi lekarn v državi.
