Neimenovana novomeška ginekologinja se je na slovenskega imunologa Alojza Ihana obrnila v zvezi s člankom, ki ga je dobila od kolegice, družinske zdravnice, ki cepljenju proti covdiu-19 niti malo naklonjena. Članek z naslovom Worse Than the Disease? Reviewing Some Possible Unintended Consequences of the mRNA Vaccines Against COVID-19, če strnemo, svari pred nevarnostmi cepljenja.
Ihan v odgovoru, objavljenem na spletni strani Zdravniške zbornice, že uvodoma pojasni, da avtorja Stephanie Seneff in Greg Nigh nista zdravnika. »Kljub temu sta iz literature v članku zbrala soliden seznam teoretičnih dilem in zlasti strahov, ki so jih v določenih fazah razvoja cepiva proti covid-19 in med uvajanjem cepljenja imeli številni raziskovalci in o tem seveda tudi pisali. Velika večina od teh dilem se je na srečo izkazala zgolj teoretičnih, saj so praktični izsledki raziskav pokazali, da se »črni scenariji« niso uresničili,« je zapisal Ihan.
Ihan jima v nadaljevanju očita, da mešata »izsledke predkliničnih študij s študijami poteka bolezni covid-19 in vse to še z hipotetičnimi nevarnimi učinki cepiv nasploh in še posebej cepiv proti covid-19. Na ta način članek za nepoučenega bralca, ki ne zna sproti razvrščati navedb, lahko deluje (neupravičeno) strašljivo, sploh v kombinaciji z naslovom, ki namiguje, da je cepivo morda bolj škodljivo kot bolezen covid-19. V resnici pa velika večina hipotetičnih »slabih« posledic, ki so navedene v članku, še v mnogo večji meri velja za bolezen covid-19, če bi hipoteze držale. Če je, na primer, neznatna količina proteina bodice S, ki za kratek čas pride v kri kak dan po cepljenju, lahko tako zelo toksična, kot namigujeta avtorja, mora to seveda še toliko bolj veljati za bolezen covid-19, ko je tega proteina v krvi neprimerljivo več. In s tem, ko cepivo prepreči vdor virusa v kri, je preprečena mnogo večja škoda – obratno, kot namigujeta avtorja. Skratka, avtorja navajata in asociirata raziskovalne izsledke na način, ki nepoznavalcu lahko zbudi vtis o velikem tveganju cepljenja (sploh ker na to namiguje tudi naslov članka), medtem ko poznavalec področja v istem besedilu najde kvečjemu dodatno potrditev, da se je mnogo bolje cepiti kot pa se prepustiti patogenezi covid-19«.
Skratka, kot je strnil Ihan, je članek »popis številnih »nevarnih« možnosti v zvezi s cepivi proti covid-19, ob tem pa ni kritičnega umeščanja hipotez v znanje, ki se je z izkušnjami že nabralo o bolezni covid-19 in o izkušnjah s cepljenjem. Kot edini predlog, kaj naj bi bila alternativa cepljenju, pa avtorja izpostavita zdravo prehrano z vitaminom D in drugimi snovmi za povečevanje odpornosti«.
Razločevanje med verodostojnim in tistim, ki to ni
Ob tem je Ihan zdravniško skupnost opozoril, da je za »profesionalno delovanje zdravnikov bistveno hitro razločevati, kaj je verodostojno, kaj pa je pisano z ozadjem, ki nima zveze z znanostjo in stroko«.
V konkretnem primeru bi se moral prvi alarm oglasiti že ob dejstvu, da je prispevek objavila privatna revija, ki je »brez tradicije in brez umestitve v znanstvene zbirke revij«. Za njo ne stoji nikakršno strokovno združenje, izide pa, kadar izide. Urejata jo jezikoslovec in oftamolog.
»Ob soočenju s proticepilno propagando se moramo zavedati, da ji ne gre za dolgoročno resnico ampak zgolj za kratkoročni (trženjski) medijski učinek. Zato proticepilna propaganda ne producira senzacionalističnih novic z namenom, da postanejo resnica, ampak zgolj zato, da kratkoročno zbudijo pozornost, s tem prodajalci alternative že dosežejo svoj polni namen,« je poudaril Ihan. In še: »Ob soočenju s proticepilno propagando se moramo zavedati, da ji ne gre za dolgoročno resnico ampak zgolj za kratkoročni (trženjski) medijski učinek. Zato proticepilna propaganda ne producira senzacionalističnih novic z namenom, da postanejo resnica, ampak zgolj zato, da kratkoročno zbudijo pozornost, s tem prodajalci alternative že dosežejo svoj polni namen.«
Na zdravnikih bi torej moralo biti, da poznajo širše ozadje novic in ji znajo kritično ovrednotiti.
