V Črnučah je na voljo 43 kvadratnih metrov veliko stanovanje z eno prostorno spalnico. Njegovi lastniki so ga povsem prenovili in so ga pripravljeni oddati »prijetni in čisti osebi, ki je obvezno nekadilec in nima malih živali«. Cena najema je 600 evrov. »Oddamo ga samo samski osebi, ne paru ali družini,« je vsebina oglasa.
Sledi novejše stanovanje na Brodu s 50 kvadrati, kjer prav tako stanodajalci želijo samo enega najemnika ali par, nikakor pa ne družine, tudi domače živali niso dovoljene, prav tako ne bodo sprejeli kadilcev. »Stanovanje ponujamo paru oziroma najraje eni osebi. Domače živali niso dovoljene. Kajenje v stanovanju ni dovoljeno.« V takem tonu gre precej oglasov za oddajo stanovanj v Ljubljani, ki so največ dvosobna in stanejo največ 700 evrov na mesec.
Poklicali smo jih
Stanodajalci sicer v oglasu ne povedo naravnost, da kot najemnikov ne bodo sprejeli družine z otroki ali tistih, ki imajo pse in mačke, to pa povedo, ko se začne stik prek telefona. Izbrali smo namreč nekaj oglasov za oddajo eno- in dvosobnih stanovanj, torej z eno ali celo dvema ločenima spalnica do 700 evrov, in poklicali najemodajalce.
Predstavili smo se kot družina z enim otrokom do treh let, ki ne kadi in nima domačih živali. Prvi možakar, ki oddaja stanovanje v Šiški za 650 evrov in ima 56 kvadratov z večjo dnevno in kuhinjo, kopalnico s straniščem in eno spalnico, je dejal, da bi raje sprejel samo par. Na vprašanje, zakaj, je odvrnil: »Lani sem imel tričlansko družino, pa se je mali ves čas drl. Glede na to, da je stanovanje v hiši in mi živimo v pritličju, bi raje izbral par, ker si z ženo, saj sva že v letih, želiva mir. Pa brez zamere in adijo,« nas je odslovil. Pomislimo, da je pričakovanje gospoda kar visoko, saj bodo stroški najema v višini 650 evrov, v katero niso všteti ostali stroški, zelo visoka mesečna finančna bremenitev za eno osebo s povprečno slovensko plačo. Par bi verjetno to postavko zmogel nekoliko lažje.
Slaba izkušnja
Na Fužinah se oddaja 70 kvadratov veliko stanovanje z eno spalnico in eno manjšo sobo. Najemodajalec nam na vprašanje, ali je manjša soba primerna za otroško sobico in bi vanjo šla postelja, miza in ne prevelika garderobna omara, odgovori, da ni načrtoval, da bi stanovanje oddal družini. Odgovora, zakaj, ni želel podati in povedal tudi, da ima že par, ki se resno zanima za najem.
Naslednjo serijo klicev opravimo kot par z majhnim kužkom. »Z možem sva se odločila, da stanovanja ne bova oddala prosilcem z živalmi. Pred leti je tu bivala družinica s koker španjelom in je bil na nekaterih predelih parket precej popraskan, pa tudi balkonska lesena vrata. Od tedaj ne sprejemava več najemnikov s psi niti z mačkami,« je odvrnila ženska, ki je sprejela naš klic.
Niso nasedli obljubam
Podobno nas zavrneta še dva najemodajalca, ki v oglasu, da ne bosta sprejela najemnikov z živaljo, niti ne navedeta. »Ne mačk ne psov ne drugih ljubljenčkov ne toleriramo,« sta dejala. Povedali smo jima, da imamo kužka, ki je majhen, čist, zelo lepo vzgojen, ne laja in ima tudi krempeljčke postrižene, da ne praska, da ga redno češemo v parku, a jih niti to ni prepričalo.
Tudi v skupini za debato o nepremičninah na facebooku se marsikateri iskalec stanovanja pritoži nad zahtevami. »A res na celotnem območju Ljubljane ne obstaja nekdo, ki bi oddal stanovanje družini z enim otrokom? Nihče noče oddati družini, veliko smo že klicali naokrog; niti tisti, ki ponujajo trisobna stanovanja,« se pritožuje Senida. Mnogi njeni objavi prikimavajo: »To je tudi meni čudno. V 2,5- ali 3-sobnem stanovanju si želijo par,« napiše še ena uporabnica facebooka. »Jaz sem na istem. Moraš biti študent, samski, nekadilec, pa po možnosti se ne smeš še ničesar dotikati po stanovanju,« se oglaša še ena iskalka. Še nekdo tretji pa napiše: »Pa še tri varščine bi radi imeli, kar je nesprejemljivo.«
Otepajo se mam
Obrnili smo se na eno od nepremičninskih agencij, od katere smo želeli informacije o tem, kaj se dogaja na najemniškem trgu, dobiti iz prve roke. Glede hišnih ljubljenčkov nam povedo, da bomo v Ljubljani, pa tudi marsikje drugod res težko našli najemodajalce, ki bodo v svojem lastniškem stanovanju dovolili žival. »Zanimivo je, da so proti temu, da imajo njihovi najemniki ljubljenčka tudi tisti najemodajalci, ki so sami lastniki živali. Kot razlog, zakaj tega ne dovolijo, navajajo, da se stanovanje navzame vonja po psu, ki se ga je težko znebiti. Skrbijo jih poškodbe zaradi grizenja, praskanja ali lulanja po stanovanju, pa da bi motil sosede z laježem,« razkrijejo.
Naslednja najmanj zaželena skupina najemnikov so kadilci. »No, tu najbrž ni treba posebej omenjati, da je problem vonj po cigaretah, ki se ga težko znebiš, saj se z njim prepoji vse. Sicer mnogi kadilci obljubljajo, da bodo kadili samo na balkonu, vendar so lastniki zelo previdni in ne podležejo tem obljubam. Težko stanovanje za najem dobijo tudi mame samohranilke, ker se stanodajalci bojijo, da ne bodo zmogle kriti stroškov, ker je njihov materialni položaj načeloma bolj šibek,« razložijo.
Vse je v denarju
Agencija, s katero smo se povezali, pravi, da je diskriminacija do kadilcev, tistih, ki so lastniki živali, in samohranilcev prisotna že 20 let, zato imajo »veliko težavo najti najemniški dom«. Kar pa zadeva velika stanovanja, jih pogosto družinam ne oddajajo, ker jih hranijo za študente, saj vedo, da bodo z njimi zaslužili največ. Če ima stanovanje tri sobe, bodo za vsako računali okoli 200–300 evrov, kar je skupaj okoli 600 do 900 evrov. Če ga oddajo v najem paru ali družini, pa za najemnino dobijo precej manj, še povedo.
