Tatjana in Maja živita v italijanski Gorici. Dogovorjeni smo bili, da se dobimo na slovenski strani in nas popeljeta do njunega doma. A sva se z Matejo kar naenkrat znašli v Italiji; nekaj minut od bloka, v katerem živita. Za manj kot polovico cene, ki bi jo dali v Sloveniji, sta kupili prelepo opremljeno stanovanje z dvema balkonoma, sosedje so neverjetno prijazni, vsi štirje stanovalci, Tatjana, Maja, Jona in Lovro, pa se v njem počutijo odlično.
Jona je bernska planšarska ovčarka, stara komaj leto in pol. In temu primerno razigrana ter prijazna. Med pogovorom za mizo me liže po nogah. Lovro je malo bolj dostojanstven malo starejši mačkon, ki se ne zmeni za obiske, prav tako ne za Jono. Med našim obiskom leži na balkonu in je po mačje vzvišen. Stanovanje je na vrhu bloka in ima lep razgled na staro Gorico.
Zmagovalka Melodij morja in sonca
Tatjano smo obiskali, ker je pred nekaj dnevi zmagala na Melodijah morja in sonca s pesmijo Ples v dežju. Ta njena zmaga ni bila naključje, pravi Tatjana in zapleše ples številk, ki jim komaj sledim. »Ko sem izvedela, da je moja pesem sprejeta na MMS, in sem začela nabirati kondicijo, da bom lažje pela, so se začele dogajati stvari, ki niso bile naključne. 5. 5. ob 12.55 so mi sporočili, da je bila pesem sprejeta, oddala pa sem jo ob 11.11. Dodelili so mi zaporedno številko 5. To se mi je zdelo že kar malo preveč naključij. Potem sem se lotila vizualizacije po metodi Joseja Silve – videla sem se, kako pridem na oder, videla sem se v belem, da sem zelo dobro odpela, da je pesem segla v srca gledalcev, in v eni teh vizualizacij sem slišala glas Maria Galuniča, ki je rekel: 'Zmagovalka je Tatjana Mihelj in pesem Ples v dežju.' Ljudje, ki so v stiku z energijami, so mi povedali, da me te podpirajo. Kadar je vse dobro narejeno, se zgodi, o tem sem prepričana.«
Zdaj prihaja moj čas!
Besedilo za Tatjanino pesem je napisal Žiga Pirnat in tudi on dobil strokovno nagrado MMS za najboljše besedilo. Glasbo so ustvarili Žiga Pirnat, Željko Mladenović in Andraž Gliha, prva dva sta tudi aranžerja. Tatjana si Žigu ni upala poslati prošnje, ali bi morda napisal kakšno pesem zanjo, saj je producent tudi za svetovno znane glasbene zvezde, zato pa je to storila njena partnerka Maja, ne da bi Tatjana to vedela. In Žiga je odpisal, da se mu zdi zanimiva pevka ter da je pripravljen sodelovati. Tatjana je bila presrečna.
Kako je doživela zmago na MMS? Njen odgovor je jasen: »Kot potrditev svojega truda in želje ter več kot 22 let dela v glasbi. In da je konec obdobja, ko mi ni uspevalo; zdaj prihaja moj čas.«
15 let skupnega življenja
Zakaj sta se iz Slovenije preselili v italijansko Gorico in si tu ustvarili življenje? »Junija je bilo eno leto, odkar sva se preselili, v Italiji so ljudje bolj odprti, okolje je mirnejše, s psičko Jono se družimo v pasjih parkih, vsi sosedje so takoj vedeli, da sem zmagala. Cene stanovanj so bile pol nižje kot v Sloveniji ...«
Tatjana in Maja sta skupaj 15 let. Prva iskrica je vzplamtela, ko je bila Tatjana na odru v Ljubljani, na Šuštarskem mostu, na prireditvi Pozdrav poletju, Maja pa pod njim. Poiskali sta skupne prijatelje in se povezali. Po nekaj dneh življenja skupaj se nista več ločili. Že pred nekaj leti sta se nameravali poročiti, a se nista mogli uskladiti, kje naj bi bila poroka, kako velika naj bi bila ..., potem je prišla korona in zdaj pravita: »Ko postanemo svobodni, se bova definitivno poročili.« Pošalim se, da bosta potem onidve izgubili svobodo, in skupaj se smejemo. Vprašam ju, kako je biti skupaj. »Čudovito,« brez premisleka odgovori Tatjana. »Če sta skupaj dve sorodni duši, je to res lepo. Dopolnjujeva se, dokončujeva si stavke. Ob istem času misliva na podobne stvari. Včasih si bereva želje iz oči, ni nama treba govoriti,« izmenično pripovedujeta. Kaj jima bo pomenila poroka? Tatjana pohiti: »To bo potrditev najine zveze, ljubezni. Morda tudi malo materialne zaščite. A predvsem lep večer z ljudmi, ki jih imava radi.«
Kako so reagirali starši?
»Moj oče najprej ni mogel sprejeti dejstva, da sem drugače usmerjena, a Tatjano je sprejel. Mama je sprejela brez težav, brat je bil na začetku malo zadržan, sestra pa ne,« se spominja Maja. Tatjana ima drugačno zgodbo: »Po nekaj dneh najinega poznanstva sem klicala sestro, ji povedala, da sem spoznala punco, in ji rekla: To je to. Povedala sem tudi mami, ki si je sicer želela, da bi imela fanta, a sem ji rekla: Si želiš, da je hči srečna ali da ima fanta in otroke ter se poroči zaradi drugih?«
Kako veš, da je to to
Tatjana: »To kar veš. Ko sem Maji v prvem tednu, ko sem ostala pri njej, rekla, da moram domov, sva bili obe žalostni. In Maja mi je rekla: A moraš iti, ostani! Bilo je filmsko. In sem ostala.« Maja doda: »Ja, res, to kar veš. Pa se ne da opisati z besedami. To so občutki, za katere besede ne obstajajo. To je energija, ki jo čutiš; energije se povežejo in dihajo kot eno.« Pohiti še Tatjana: »Med nastopom na MMS mi je bila Maja v močno podporo. Midve se čutiva. Ali sva v redu, ali nisva v redu. Brez besed. Samo s pogledi. Saj se tudi spreva, ne cedita se vedno med in mleko. Zaradi klime, na primer, ki jo imava v stanovanju. Jaz nočem preveč hladne klime, zaradi glasu, Maji pa je vroče. Ampak to so vsakodnevni drobni prepiri, nič večjega.« Maja modro doda: »Treba se je mirno pogovoriti o vsem. Življenje je en sam kompromis. Če ne znaš sklepati kompromisov, bodi sam; boš najsrečnejši. Midve se trudiva vse reševati s kompromisi in s tem, da slišiva druga drugo.«
Gremo v stare čase?
Povprašam ju, ali gremo ljudje v pogledu na homoseksualnost nazaj, tako kot Madžari in Poljaki, na primer. Ali to kaj občutita? »Dobro vprašanje. To, kar pišejo ljudje na Facebooku, včasih res preseže mejo okusnega, a če nekdo napiše nekaj grdega o drugih, je to njegovo ogledalo,« pomodruje Tatjana. »Če te nekaj zmoti na drugem, je to tudi tvoj problem, tvoja težava,« se strinja Maja. Tatjana je še ostrejša: »Glede homoseksualnosti je zdaj, kot da bi bili v časih pred drugo svetovno vojno. To se je čutilo že pred dvema, tremi leti.« Maja pa: »Družba se je vseeno premaknila za nekaj korakov v odprtosti. Ali pa se midve druživa s takšnimi. Nikoli naju nihče ni zmerjal, žalil. Pa hodiva z roko v roki po ulici, se objameva, poljubiva.«
Maja spregovori še o Slovencih v koronskih časih: »Čuti se razkol med levimi in desnimi, a midve se nočeva preveč ukvarjati s politiko. Tudi politiki so vpleteni v kolesje, po katerem morajo delati. Vemo, da je Slovenija vodena. A jaz ne delim ljudi na leve in desne, zame si človek, če imaš srce, si sočuten, če drugim ne delaš slabo. Politika me res ne zanima.«
Otroci v tem svetu? Ni šans!
Tatjana pripoveduje o obdobju korone: »V tem času sem se umirila, začela delati na sebi, meditirati. Ugotovila sem, da sem prej preveč hitela, živela mimo sebe. Z Majo sva se imeli imenitno. Mislili sva s svojo glavo, delali sva, kot sva čutili s srcem.« Maja doda: »Učili so nas, da moramo biti pridni, kaj bodo rekli ljudje. Polni smo vzorcev. A moramo ven iz njih.«
Moram ju vprašati, zakaj nimata otrok. Tatjana je odločna: »V tem svetu, ni šans.« Maja pa malo blažje: »To sva že zdavnaj razčistili. Rada imam otroke, so nepokvarjena bitja, želela sem delati v vrtcu. A sem sprejela, da jih Tatjana ne želi imeti. In potem so v najino življenje prišli štirinožci. Sem pa ravno pred nekaj dnevi rekla Tatjani, da sem srečna, ker nimava otrok, ko so govorili o cepljenju v zvezi z njimi.« Tatjana: »Moje življenje je takšno, da si ne moreva privoščiti otrok. Sem glasbenica, med vikendi me ni doma, z otrokom pa se je treba ves čas ukvarjati.«
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
