DZ je od 1. januarja do 16. julija letos zasedal na 24 izrednih in treh rednih sejah. V živo jih je potekalo 15, na 12 je bila zaradi epidemije covida-19 možnost sodelovanja na daljavo. Izredne seje so potekale 37 dni, redne pa 13. Skupaj so zasedali dobrih 368 ur, od tega na izrednih sejah skoraj 261. Sprejeli so 73 zakonov in 71 aktov.
Kot je navedeno v polletnem poročilu o delu DZ, objavljenem na spletni strani DZ, so poslanci od začetka leta obravnavali 165 točk dnevnega reda, od tega 104 na izrednih sejah. Vse seje DZ so bile odprte za javnost, razen 24. redne seje, ki je bila deloma zaprta. V DZ je bilo letos tudi 115 protokolarnih dogodkov.
Za primerjavo, v prvem polletju lanskega leta je DZ zasedal na 18 sejah, od tega je bilo 13 izrednih. Seje so potekale 33 dni, skupaj 236 ur. Obravnavali so 104 točke dnevnega reda. V prvem polletju 2019 pa se je DZ sestal na sedmih rednih in sedmih izrednih sejah. Skupaj so seje trajale 35 dni oziroma 234 ur in 45 minut. Obravnavali so 126 točk dnevnega reda.
Letos so bile obstrukcije treh sej in skupaj 45 prekinitev sej. Poslanci so sprejeli 73 zakonov, od tega 17 novih zakonov, 49 novel, šest ratifikacij in en ustavni zakon. Po rednem postopku so sprejeli 31 zakonov, po skrajšanem 22, po nujnem pa 13. DZ je sprejel tudi 71 aktov, med drugim 52 sklepov in 11 odlokov.
V lanskem prvem polletju je DZ sprejel 42 zakonov, od tega je bilo 11 novih, 28 novel in tri ratifikacije. V prvem polletju 2019 so sprejeli 57 zakonov, sprememb zakonov in ratifikacij.
Letos je državni svet sprejel dva odložilna veta. Novelo zakona o nalezljivih boleznih je DZ pri ponovnem odločanju zavrnil, o noveli zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah pa DZ še ni ponovno odločal. V prvem polletju lani DS ni sprejel nobenega odložilnega veta.
Delovalo je 21 delovnih teles, od tega 14 odborov, sedem komisij in dva pododbora. Zasedali so na skupaj 221 sejah, pri čemer je bilo 118 nujnih. V aktualnem mandatu DZ je bilo do zdaj ustanovljenih sedem preiskovalnih komisij.
Letos več poslanskih pobud kot lani
Na zasedanjih DZ je bilo od januarja zastavljenih 1078 poslanskih vprašanj in pobud. Lani je bilo v prvem polletju zastavljenih nekoliko manj – 930 poslanskih vprašanj in pobud. V enakem obdobju leta 2019 je bilo zastavljenih 1125 poslanskih vprašanj in pobud.
Vprašanja najraje zastavlja Franc Trček (SD), pogosto pa sprašuje tudi Zmago Jelinčič Plemeniti. Nobenega vprašanja pa niso postavili Gregor Židan*, Dušan Verbič, Elena Zavadlav Ušaj, Felice Žiža, Leon Merjasec, Ljubo Žnidar in Mihael Prevc. Alenka Bratušek je po podatkih spletnega orodja Parlamter postavila samo eno vprašanje.
Na podlagi zakona o referendumu in ljudski iniciativi je bilo letos vloženih sedem pobud in predlogov oziroma zahtev, pet referendumskih in dve ljudski iniciativi. Med drugim sta bili aprila vloženi dve pobudi za razpis referenduma o noveli zakona o vodah. Za obe je bil razpisan enak rok za zbiranje podpisov podpore. Glede prve, ki je zbrala dovolj podpisov, je bil sprejet odlok o razpisu referenduma. Državljani so na referendumu 11. julija novelo zavrnili.
Rekordnih enajst poslanskih skupin
Trenutno v DZ deluje 11 poslanskih skupin, letos je nastala poslanska skupina nepovezanih poslancev. Vanjo se se povezali Igor Zorčič, Janja Sluga in Branislav Rajić, ki so zapustili SMC, ter Jurij Lep, ki je zapustil Desus.
Nekaj je bilo interpelacij in poskusov razrešitev. Sredi februarja je DZ glasoval o predlogu konstruktivne nezaupnice, a kandidat za novega predsednika vlade Karl Erjavec ni prejel dovolj glasov. Vlada Janeza Janše je tako nadaljevala delo. Večji del opozicije je predlagal tudi obtožbo predsednika vlade Janše pred ustavnim sodiščem, a neuspešno. Medtem je bila koalicija letos kar dvakrat neuspešna s predlogom za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča po tistem, ko je ta zapustil SMC in s tem koalicijo.
Neuspešno so interpelirali tri ministre
Opozicija ni bila uspešna z interpelacijami treh ministrov. Marca so se pred DZ uspešno zagovarjali ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj ter minister za kulturo Vasko Simoniti.
V začetku junija pa se je DZ seznanil z obvestilom predsednika vlade o odstopu Lilijane Kozlovič s funkcije ministrice za pravosodje. DZ je za novega ministra imenoval Marjana Dikaučiča, tik pred odhodom na parlamentarne počitnice pa so poslanci izvolili tudi novega ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča. Ta kot minister brez listnice vodi novoustanovljeno službo vlade za digitalno preobrazbo.
Ali prepoznate katero od teh imen?
Franc Rosec, Felice Žiža, Nada Brinovšek, Gregor Židan, Mihael Prevc in Ljubo Žnidar. Vam je katero od teh imen znano? Z razlogom, saj gre za poslance, ki so v DZ izgovorili najmanj besed. A sploh ne gre za najbolj redkobesedne poslance, saj so vsi od naštetih vsaj spregovorili več od deset tisoč besed. Najbolj molčeč med poslanci je namreč Leon Merjasec, ki v treh letih ni spregovoril več kot 1688 besed, kar je zelo nenavadno, saj po drugi strani ni manjkal na skoraj nobeni seji.
Merjasec je redkobeseden tudi na družbenem omrežju Twitter, kjer večinoma le deli originalnejše misli svojih kolegov iz stranke SDS. Sam je zadnjo izvirno misel imel pred referendumom o vodi, ko je tistim proti predlagal, naj ustanovijo delovne brigade in z lončki pomagajo poplavljenim.
Na glasovanjih najbolj manjka Jelinčič
Ko pa je treba glasovati, najpogosteje manjka poslanec Jelinčič, ki je bil prisoten samo na polovici glasovanj. Z udeležbo na slabih 70 odstotkih glasovanj mu sledi Marjan Šarec, njemu pa Alenka Bratušek.
Maratonska seja je trajala sedem dni
Najdaljša seja tega sklica DZ se je zgodila marca. 67. izredna seja je trajala kar sedem dni, njen najdaljši posamezen dan pa je trajal 10 ur in 28 minut. Sliši se veliko, a niti približno ne gre za najdaljšo sejo. Ta lovorika gre seji iz leta 1996, ki je trajala kar 20 dni. Najdaljši posamezni dan seje pa je trajal v prejšnjem sklicu, ko so med 35. redno sejo poslanci v klopeh presedeli skoraj 13 ur.
* Prišlo je do zamenjave Grege in Dejana Židana. Slednji je namreč, kot so nas opozorili v stranki SD, vladi, ministrom in ministricam od začetka leta zastavil več kot 110 poslanskih vprašanj, kar ga uvršča med najbolj aktivne poslance in ne najmanj. Za napako se opravičujemo.
