Gospodarja Medeja in Ivan Kurent sta bila priznanja vesela, predvsem pa pozornosti, da je širša skupnost, v kateri rada sodelujeta, prepoznala trud njihove družine. »Marsikdo reče, pa kaj to počnete, saj se nič ne splača delati. Ampak mi mislimo drugače. Po svojih zmožnostih se lotevamo zadev in počasi napredujemo,« pove gospodinja Medeja, ki je po 22 letih dela v propadlem Preventu pred leti raje ostala doma na kmetiji s tremi otroki. Ni ji žal, uživa v delu, ki pa ga tudi nikoli ne zmanjka. A z dobro voljo gre.
Z možem Ivanom – poročena sta že četrt stoletja – sta si dom ustvarila na stričevi domačiji in v teh letih veliko naredila. Postavila sta novo hišo, obnovila in povečala hlev, zgradila silose, nova gospodarska poslopja …
V NAČRTU SIRARNA
»Na kmetiji dela ni nikoli konec, ves prihodek sva vlagala nazaj, v razvoj,« pove gospodar, ki hodi tudi v službo. K sreči so jima vedno pomagali njuni trije otroci. Najstarejša Špela se je sicer že odselila in si ustvarila svojo družino, tako da Medejo in Ivana že razveseljuje vnučka Zala, sinova Blaž in Klemen pa hodita v službo in potem še doma poprimeta za delo.
Na 20 hektarjev veliki kmetiji – pet hektarjev zemlje pa imajo še v najemu – pridelajo krmo za 23 krav molznic. Na mesec oddajo med 10.000 in 12.000 litri mleka. Prav zdaj imajo v načrtu sirarno z zorilnico, saj želijo del mleka predelati v sire, morda z zelišči, ki jih tudi gojijo kot dopolnilno dejavnost na kmetiji: šetraj, majaron, drobnjak, origano, baziliko … Vsa zelišča lepo pospravijo, posušijo in zapakirajo, Medeja pa jih prodaja na tržnici v Šentrupertu, pod kozolci. Prej je hodila tudi na tržnico v Trebnje, saj Kurentovi pridelajo še domačo sezonsko zelenjavo: solato, krompir, papriko, paradižnik, fižol … Zase imajo tudi prašiče, pa kokoši …
ZELENJAVA GRE ZA MED
Kot pove Medeja, ki je tudi podpredsednica Društva podeželskih žena in deklet Šentrupertske šmarnice, ima zdaj k sreči tri velike rastlinjake in je pridelava lažja. »V teh letih smo pridobili stalne stranke. Vse sproti prodamo, nekaj tudi v domače gostilne, ki dobijo našo zelenjavo dobesedno z njive, res svežo, kar cenijo,« pripoveduje.
Kurentovi gojijo tudi žita, ječmen in pšenico, Medejin kruh iz krušne peči pa mnogi cenijo. Vedno ga peče ob koncu tedna, a tudi po naročilu. Ponudi ga obiskovalcem, ki jih gostijo na turistični kmetiji: različne najavljene skupine postreže z domačimi dobrotami. Všeč jim je tudi slano pecivo.
MUZEJ KMEČKEGA ORODJA
Poleg orodja je v malem muzeju na ogled še lokalna naravna posebnost: okamenele kamenjske školjke, ki so se ohranile po umiku Panonskega morja. Ivan jih najde še zdaj ob oranju na bližnjih njivah. Najlepše školjke so očistili in razstavili, Medeja pa je pripravila tudi njihove odlitke v obliki mila, ki so lahko lep okras in darilo.
Med obnovo kmetije sta Kurentova odkrila in spoznala stare kmetijske naprave, ki so bile zlasti zanimive za njune, takrat še šoloobvezne otroke. Da orodja nista zavrgla, ju je pravzaprav spodbudila mama, ki jima je rekla: »Ja, vidva še vesta, kaj je to, kaj pa vajini otroci?« Tako se je rodila ideja, da bi domačija postala zatočišče za raznovrstno kmečko orodje in predmete, ki pričajo o bogati dediščini in življenju na kmetih v preteklosti.
Začela sta s svojimi orodji, ki sta jih očistila in ohranila, pozneje pa so jima predmete začeli prinašati tudi drugi, in to od vsepovsod. Medeja in Ivan vzameta, česar še nimata ali pa če ima stvar res kako posebno vrednost, saj se je v 11 letih nabralo že prek 400 predmetov. Vsak kos je opremljen z opisom. Na obnovljenem podu oziroma skednju sta za muzej namenila podstrešje, kjer imata predmete lepo razporejene, tudi tematsko. Orodje je staro od časa Marije Terezije naprej, povesta ponosno.
JUBILEJNO KRESOVANJE
V vinogradu na Selih Kurentovi obdelujejo okrog tisoč trt in pridelajo dolenjsko belo in rdeče, tako da zraven lahko ponudijo tudi svoje vino. V vinskem hramu je na ogled zanimiva črna kuhinja.
K Janezkovim pa mnogi pridejo le enkrat na leto. Že nekaj let gostijo Kresovanje na vasi, ko se zberejo krajani od blizu in daleč ter se gredo stare družabne igre, poskrbljeno pa je tudi za zabavo. To tradicijo je sicer prekinila korona in Kurentovi upajo, da bodo prihodnje leto lahko pripravili jubilejno 10. Kresovanje na vasi. Druženja zlasti zdaj manjka in ob vsem delu nanj ne gre pozabiti, pravita Medeja in Ivan.
Gospodar še pristavi, da zdajšnji razpisi za dodatna sredstva za kmete, ki začnejo iz nič in bi radi kaj ustvarili, niso najbolj pošteni. »Vse je treba najprej narediti s svojim denarjem, potem se šele kaj dobi za nazaj. Kdor nima kapitala, tako obupa. Tudi zato bo 'živih' kmetij vse manj,« meni Ivan.
