Potem ko je okoljevarstveno gibanje na nedavnem referendumu zabeležilo velik uspeh s prepričljivo zamrznitvijo novele zakona o vodah, je vlada že ta teden na mizo dala novo vročo temo – drugi blok Jedrske elektrarne Krško.
V nasprotju z vprašanjem zaščite vodotokov je okoljevarstvena skupnost, kot tudi širša javnost, glede nuklearke bolj razdeljena. Čeprav JEK Slovenijo in Hrvaško že skoraj 40 let neprekinjeno zalaga z energijo, pa nasprotniki jedrske energije venomer opominjajo na katastrofi iz Černobila ali Fukušime, pa tudi na večno težavo z radioaktivnim odpadom. Podporniki pridobivanja energije s pomočjo urana imajo na drugi strani argument, da gre za okolju prijazne elektrarne, ki ne zahtevajo velikih posegov v prostor, predvsem pa ne prispevajo k izpustom ogljikovega dioksida in s tem h globalnemu segrevanju. Glede na odzive politike in javnosti po izjavi ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, da je bilo družbi Gen energija izdano energetsko dovoljenje za drugi blok nuklearke v Krškem, vse jasneje postaja, da bo to vprašanje dano ljudstvu v odločanje.
Opozicija zadržana
Ker določeni predstavniki iz opozicije opozarjajo, da do odločitev prihaja brez ustrezne javne razprave o tako pomembni temi, kot je JEK 2, smo opozicijske stranke povprašali za njihovo mnenje. Edino nedvoumno podporo projektu so dali v LMŠ, iz SD so odgovorili, da načelno podpirajo izgradnjo novih jedrskih kapacitet, a hkrati dodali: »Poudarjamo, da moramo o prihodnosti jedrske energije odločiti ljudje na referendumu.« K referendumu pozivajo tudi v SAB, kjer so še zapisali, da so vse bolj prepričani, da obstaja možnost nadomestitve jedrske energije z alternativnimi viri, »toda zaradi varnosti oskrbe z električno energijo in energetske neodvisnosti Slovenije je treba jasno povedati, kako bi jedrsko energijo iz NEK nadomestili in kakšni bi bili stroški«. Iz Levice odgovora nismo prejeli, je pa zato njihov koordinator Luka Mesec na nedavni seji DZ opozoril, da projekt gradnje drugega bloka jedrske elektrarne ne sme postati novi Teš 6. Senca gradnje šestega bloka šoštanjske termoelektrarne visi nad vsakim večjim državnim poslom in z JEK 2 ne bo nič drugače, sploh glede na dejstvo, da bi gradnja le-tega lahko za večkrat presegla že tako pregrešno drag (in koruptiven) projekt Teš 6, ki je slovenske davkoplačevalce stal 1,4 milijarde evrov, ceno zanj pa bodo še naprej plačevali v obliki poslovnih izgub in visokih izpustov ogljikovega dioksida. In kaj o načrtovanem projektu pravijo strokovnjaki?
Pomemben korak
Energetska računica
Rafael Mihalič pravi, da sodobna nuklearka proizvede 50-krat toliko elektrike kot povprečna savska hidroelektrarna ob povprečnem pretoku.
Iztok Tiselj, strokovnjak za reaktorsko tehniko z Instituta Jožef Stefan in profesor jedrske tehnike na fakulteti za matematiko in fiziko, pozdravlja novico o izdaji energetskega dovoljenja, za katero pravi, da gre za pomemben korak, in teh bo še kar nekaj. Glede na vrednost projekta Tiselj pričakuje, da se bo o njem odločalo na referendumu, kjer pa upa, »da bo prevladala zdrava ljudska pamet«, v nasprotnem primeru pravi, da lahko pričakujemo znatne podražitve energije. Še bolj črnogledo napoved v primeru zavrnitve jedrske energije napoveduje Rafael Mihalič, vodja Laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, ki pravi, da bi v tem primeru prej ali slej prišlo do visokih cen elektrike, po vsej verjetnosti omejevanja dostopa do nje (redukcije) in posledično zapuščanja industrije, s tem pa do padca bruto domačega proizvoda ter standarda bivanja. Drugačno vizijo ponuja profesor Peter Novak, pionir na področju solarne energije. Ta državni energetski politiki očita manko ambicij, sam pa ostaja skeptičen do jedrske energije, namesto tega prisega na obnovljive vire sonca, vode, geotermalne energije in biomase. Kot pravi Novak, so ti viri energije dostopni v Sloveniji, po njegovih izračunih pa bi z njimi lahko zagotovili zadostno, pa tudi – kar je najpomembnejše – stabilno dobavo energije za slovensko gospodarstvo in gospodinjstva.
Nemški pacient
Tako Tiselj kot Mihalič sta po drugi strani skeptična do tovrstnih idej, kot primer neuspeha tovrstne energetske politike pa sta navedla Nemčijo. Ta že desetletja velja za nasprotnico jedrske energije in je kot takšna polarno nasprotje Francije. Tiselj opozarja, da ima Nemčija kljub zelenim zavezam bolj umazano elektriko kot Slovenija. »Na vetroven in sončen dan imajo še preveč energije, ko teh pogojev ni, pa gre cena v nebo in kurijo lignit,« dodaja Tiselj, ki še pravi, da je težava obnovljivih virov energije tudi v tem, da še vedno nismo razvili tehnologije, ki bi nam omogočala dolgotrajno in poceni shranjevanje energije. Mihalič dodatno opozarja, da sosednje države že tako beležijo energetski deficit, zaradi katerega bi lahko tudi uvoz elektrike sčasoma predstavljal težavo, predvsem pa bi po njegovem mnenju JEK 2 Sloveniji zagotovil varno dobavo, neodvisno od vremenskih in drugih pogojev. Vsi trije sogovorci so si enotni v tem, da so ideje o zniževanju porabe elektrike v Sloveniji iluzorne.
Hiti počasi
»Problem je, da nimamo idealnih virov,« iskreno pove Tiselj. Zdaj je na politiki oziroma na ljudeh, da se odločijo, po kateri poti bo šla Slovenija. Igra interesov se je že začela – z izdajo energetskega dovoljenja so se začela preigravanja scenarijev, iz katerih držav bi lahko bili dobavitelji tehnologije, svojo zaskrbljenost zaradi JEK 2 je že izrazila Avstrija, medtem ko so na Hrvaškem očitno zainteresirani za nadaljnje sodelovanje. »Festina lente« oziroma »hiti počasi« mora biti vodilo pri vseh vprašanjih, vezanih na energijo in energetiko, pravi Novak.
