Gospod Rakovec, kakšne so razlike in podobnosti med funkcijami, ki jih opravljate oziroma ste jih opravljali?
Na različnih področjih življenja me vodi ista ciljna naravnanost. Za vse, česar se lotim, si jasno začrtam cilj. Skrivnost uspeha je tudi v tem, da si okoli sebe ustvariš dobro ekipo. Ljudi, ki mislijo s svojo glavo, ti pa jih znaš kot vodja dobro in pravilno usmerjati, predvsem pa jim dati potrebno svobodo. Le na tak način ti lahko danes uspe. Med sodelavci mora biti visoka raven zaupanja in tako je tudi pri nas na Mestni občini Kranj. Prepričan sem, da smo postavili dobro ekipo, in o tem pričajo tudi rezultati. Vzporednic s športom je veliko. Tam postavljaš celotno strukturo okrog igralcev, na občini pa je v pogonu kolektiv s 140 zaposlenimi, ki delajo za dobro občanov in občank, ki jih je približno šestdeset tisoč. V politiko sem vstopil šele z zadnjimi volitvami. Glede na to, da nimamo koalicije, lepo napredujemo. Poskušamo delati čim bolj transparentno in se čim več pogovarjati. Lahko rečem, da ob dobrih projektih opozicije pravzaprav ni.
Vas je kaj presenetilo?
Najbolj negativno me je presenetil čas, ki je potreben za pridobitev vseh dovoljenj, da lahko začnemo katerega od projektov. Prejšnji teden smo na primer začeli obnovo mostu čez Rupovščico, na dovoljenja za to smo morali čakati več kot pol leta. Zelo vesel bom, če bo na področju digitalizacije prišlo do napredka. Videl sem, kako so zadeve urejene v Estoniji, in nekaj podobnega bi lahko bil tudi naš cilj.
Kakšne cilje ste si zadali?
V Kranju imamo 25.000 delovno aktivnih prebivalcev in več kot polovica jih migrira, večinoma v Ljubljano. To je seveda velik izziv. Moje osnovno vodilo je namreč: delaj in živi v Kranju. Mislim, da nam to uspeva. Prepričan sem, da bomo v Kranju v naslednjih petih ali šestih letih zgradili okoli 800 novih stanovanj in postavili industrijsko cono, ki jo želimo komunalno opremiti do konca naslednjega leta. Zasebni investitorji pridobivajo gradbeno dovoljenje za skoraj 400 novih stanovanj na območju nekdanje mlekarne, nekaj malega se gradi na Planini, končno pa se bo, po tridesetih letih sramote, začela prenova samskega doma v Stražišču. Ob Bleiweisovi cesti kupujemo zemljišče, kjer si želimo zgraditi dom za upokojence. Sprejeli smo občinski podrobni prostorski načrt za novo industrijsko cono. Ogromno delamo tudi na digitalizaciji in pametni skupnosti. Razvili smo projekt Pametno naselje Mlaka, pozitivne izkušnje tega želimo prenesti na celotno občino Kranj. Skupaj z okoliškimi občinami smo se prijavili na razpis ministrstva za javno upravo, prek katerega bi lahko pridobili milijon evrov za digitalizacijo prometa.
Večji del vašega županovanja je potekal v času epidemije. Kako se je to poznalo pri delu in razvoju MOK?
Zaradi epidemije do kakšnih daljših zamud ni prišlo. Še največja je bila pri dokončanju projekta Gorki2. Med epidemijo smo odkupili stavbo stare pošte, v katero bomo namestili podjetniški inkubator in kjer bomo vzpostavili okoli 70 do 80 delovnih mest za mlade podjetnike. Sprejeli smo več podrobnih prostorskih načrtov za urejanje kanjona Kokre, začeli in končali smo obnovo podružnične osnovne šole Simona Jenka, ki je postala samostojna osnovna šola Janeza Puharja, pridobili smo evropska sredstva za gradnjo telovadnice in šestih učilnic OŠ Staneta Žagarja, ministrstvo za šolstvo je na MOK brezplačno preneslo stavbo nekdanje trgovske šole, ki jo bomo prenovili in odprli podružnično šolo Jakoba Aljaža, gradimo tudi nov vrtec v Bitnjah, prav tako smo pridobili nepovratna sredstva sofinanciranja, s pomočjo katerih bomo stavbo nekdanje gradbene šole v starem mestnem jedru preuredili v glasbeno šolo in prostore za kulturne dejavnosti.
Kako velik je proračun Mestne občine Kranj? Koliko denarja namenite za investicije?
Proračun MOK je vreden 82 milijonov evrov, od tega je 32 milijonov evrov namenjenih za investicije. Smo v fazi, ko se končuje trenutna finančna perspektiva za sredstva sofinanciranja, zato se v letošnjem in prihodnjem letu ogromno projektov zaključuje. Po drugi strani pa se začenja nova perspektiva in ne želimo, da bi se zadeve premaknile šele čez sedem let, temveč da bi lahko držali ritem, ki smo ga vzpostavili zdaj. Zato smo naredili nabor 99 projektov. Kar nekaj smo jih vključili tudi v načrt razvojnih projektov, da jih lahko pripravimo do točke, ko jih bomo lahko zgolj vzeli iz predala in izvedli, ko bodo sredstva na voljo. Priprava dokumentacije in pridobivanje dovoljenj namreč vzameta ogromno časa, evropska sredstva pa ne čakajo.
Načrtujete tudi participativni proračun. Kako so ga sprejele krajevne skupnosti? S kakšnimi projekti se prijavljajo?
Za tovrstni participativni proračun sicer ni neke zakonske osnove, se pa to da izpeljati. Potrebno je kar nekaj matematike in veliko angažmaja naših zaposlenih. Med 26 krajevnih skupnosti bomo vsako leto razdelili 625 tisoč evrov. Zdaj želimo obiskati vsako krajevno skupnost, prebivalcem predstaviti zadevo ter jih spodbuditi, da predlagajo projekte, ki so izvedljivi. Bistveno je, da bomo projekte in rešitve imeli, ko bomo sprejemali proračuna za prihodnji dve leti. S participativnim proračunom spodbujamo aktivnosti krajevnih skupnosti. Ljudem bi radi pokazali, da svoje ideje lahko predstavijo in jih tudi uresničijo.
Kako vidite razvoj kulture, športa in turizma v času vašega mandata?
Za različna kulturna društva letno namenimo več kot 600 tisoč evrov, za športna 800 tisoč evrov. Kranj ima raznovrstno športno infrastrukturo: od pokritega olimpijskega bazena do skakalnice. Lani smo dva milijona vložili v nove reflektorje in novo tartansko stezo ter ureditev tekmovališč za posamezne discipline v Športnem centru Kranj. V naši občini se nahaja tudi nacionalni nogometni center in skupaj z javnim zavodom Brdo razvijamo idejo, da bi naredili še nacionalni vadbeni center za košarko, rokomet in odbojko. Idejna zasnova je že narejena in trenutno smo v fazi spreminjanja OPPN. Narejen je načrt za novo plezalno dvorano, želimo pa si tudi novo hokejsko dvorano.
Kako se Kranj kot prestolnica Gorenjske povezuje z ostalimi občinami?
Sem predsednik Sveta gorenjske regije, ki združuje 18 občin, in moram reči, da delujemo zelo povezovalno. Zadnji uspešno izvedeni projekt je bil Gorenjska bike, s katerim smo omogočili, da lahko danes z izposojenim navadnim ali električnim kolesom pridemo vse do Jesenic. Poudarjamo, da je Gorenjska zelena destinacija, in na tem gradimo. Severni del Gorenjske z Bohinjem, Bledom in Kranjsko Goro je turistično izredno razvit, temu pa se želimo pridružiti tudi ostale občine. Vlogo Kranja kot glavnega mesta Gorenjske vidim predvsem v povezovanju na področjih, ki so nam z ostalimi občinami skupna. V Kranju je tudi središče upravne enote, kjer upravne zadeve ureja celotna gorenjska regija, tu je tudi zdravstven dom, ki pokriva skoraj 100.000 prebivalcev. Ne nazadnje imamo skupno komunalno podjetje. Menim, da je zato nujno, da občine sodelujejo in se povezujejo. Včasih je potrebne malce več energije, da se vsem predstavi širša slika in izpostavi javni interes, a ko je treba, stopimo skupaj. Menim, da sodelujemo dobro.
Kaj nameravate še postoriti v času do konca mandata?
Dela je še veliko. V času korone smo kupili prostore nekdanje Mercatorjeve trgovine na Planini, ki jo prenavljamo za dnevno varstvo starejših. Dokončan bo vrtec v Bitnjah, odprli smo 500 metrov prenovljene ceste skozi Mavčiče, jeseni bomo začeli gradnjo nove ceste skozi Praše. Jeseni se začne gradnja kanalizacije v industrijski coni Laze, končno smo uredili križišče za Struževo. Ugotovili smo tudi, da 40 let nihče v Kranju ni pregledal mostov. Mi smo to storili in trenutno saniramo most čez Rupovščico, do konca septembra bo tam stal nov most. Poskušamo pa tudi pridobiti evropska sredstva, da bi popravili Majdičev most na vhodu v Kranj, kjer bi radi poleg pločnika uredili tudi kolesarsko pot. Zaključili smo kolesarsko povezavo od Kokrice mimo Brda do Predoselj, kar smo želeli za čas predsedovanja Slovenije EU. Tako je zdaj kolesarska povezava vse od centra Kranja pa do Brda. Jeseni nameravamo na tej trasi zasaditi še 56 dreves, po dve drevesi za vsako evropsko državo, in narediti drevored od Kokre do Brda.
