Kot zadnji si je mesto v letalu za Tokio zagotovil paralokostrelec Dejan Fabčič, ki je že lani prišel do paralimpijske norme. Prejšnji teden je na Češkem lovil paralimpijsko kvoto, a se mu ni izšlo po načrtih. Je pa zato zeleno luč dobila bipartitna vloga, ki jo je vložila Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski komite.
V znamenju 12 in 7
Malce za šalo, malce za res: očitno se je moralo počakati na ta datum (12.7.), ki ima za našo odpravo precej simbolike. Slovenski parašportniki bodo v Tokiu nastopili na svojih 12. poletnih paralimpijskih igrah (predtem so tekmovali že v letih 1972, 1980, 1984, 1988, 1992, 1996, 2000, 2004, 2008, 2012, 2016), v Tokio pa gre 7-članska tekmovalna posadka. Torej vse v znamenju današnjega datuma!
Ob Dejanu Fabčiču bodo na Japonskem tekmovali še parastrelca Franček Gorazd Tiršek in Franc Pinter, parakolesar Anej Doplihar, paraatlet Henrik Plank, paraplavalec Tim Žnidaršič Svenšek in paranamizni tenisač Luka Trtnik.
Peking, Rio, Tokio
Dejan Fabčič je zdravnik interne medicine in vodja ambulante za bolezni ščitnice in diabetes v Novi Gorici. Od leta 2002 se ukvarja s tekmovalnim parašportom. Začel je s plavanjem, leta 2008 je debitiral na paralimpijskih igrah v Pekingu, kjer je zasedel 6. in 7. mesto na 100 metrov hrbtno in prsno. S parakajakom je bil 2016. na igrah v Braziliji 6. v kategoriji KL2.
„Sem brez besed. Neizmerno sem srečen. Počutim se kot bi zadel na loteriji. Četudi bodo to moje tretje paralimpijske igre, sem vesel tako, kot sem bil, ko sem se uvrstil na prve,“ je povedal Fabčič, ki trenira pod taktirko trenerke Brine Božič.
Nič mi ne manjka
Dejan Fabčič je tudi eden od junakov odmevne kampanje Nič mi ne manjka, kjer sta združila moči Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski komite ter zlati sponzor Lidl Slovenija, ki skupaj z zvezo razvija tudi program Postani športnik, s katerim želimo vzpostaviti učinkovit dolgoročni sistem za večje vključevanje mladih invalidov v šport ter obenem dvigniti prepoznavnost pomena športa invalidov v slovenski javnosti. Skozi šport in rekreacijo namreč mladi razvijajo svoje zmožnosti, krepijo samopodobo in s tem pomembno pripomorejo h kakovosti življenja.
Paralimpijski šport
Paralokostrelstvo je eden od prvih športov za invalide. Že od nekdaj je bilo del paralimpijskega gibanja in z nastankom paralimpijskih iger tudi stalnica programa iger.Namenjeno je športnikom z različnimi gibalnimi ovirami, ki so po opravljenem procesu klasifikacije razdeljeni v kategorije, oziroma pridobijo pravico do uporabe pomožnih naprav na tekmovanju. Klasifikacijo lahko pridobijo osebe z oslabljeno mišično močjo, zmanjšanim pasivnim obsegom giba, amputacijami, povečanim mišičnim tonusom, ataksijo in slepoto ali slabovidnostjo. Kategorija OPEN je namenjena lokostrelcem z invalidnostjo v spodnjih udih. Nekateri lahko uporabljajo voziček, drugi stolček ali streljajo stoje – odvisno od zmožnosti vzdrževanja ravnotežja. Kategorija W1 je namenjena lokostrelcem, ki so lahko na vozičkih (uporablja se lahko povsem vsakodnevne vozičke in nakup športnega ni potreben) ali stolčkih. Uporabljajo prilagojeno lokostrelsko opremo, ki ni po standardnih pravilih. Kategoriji V1 in V2/3 je namenjena slepim in slabovidnim lokostrelcem. Športniki V1 morajo uporabljati pokrivalo za oči. Vsi slepi in slabovidni lokostrelci uporabljajo taktilno merilno napravo. Na paralimpijskih igrah nastopajo lokostrelci v kategorijah W1 in OPEN, individualno in v dvojicah. Paralokostrelci so razdaljeni po lokostrelskih slogih – ukrivljeni ali sestavljeni lok in po spolu. V Sloveniji je paralokostrelstvo povsem integrirano v običajne klube in tekmovanja. Je šport, s katerim se lahko začnemo ukvarjati v kateremkoli življenjskem obdobju, primeren tako za rekreacijo kot za tekmovalni in vrhunski šport. V poletnih mesecih treningi potekajo zunaj, po ravnem terenu na urejenih lokostrelskih vadbiščih, pozimi pa v športnih in šolskih telovadnicah. Lokostrelska zveza bo v sodelovanju s klubi stremela k zagotavljanju ustrezne športne infrastrukture za invalide.
