Vladna stran je sindikalni predstavila tudi analizo o izplačilu dodatkov v času prvega vala epidemije covida-19 lansko pomlad, od 12. marca do 31. maja. Po besedah namestnika vodje vladne pogajalske skupine Petra Pogačarja gre za kompleksno analizo, kjer so predstavljeni podatki o masi, številu zaposlenih, ki so prejemali dodatke, povprečni zneski izplačanih dodatkov ter podatki o proračunskih uporabnikih, ki so jih izplačevali.
Za dodatek za delo v rizičnih razmerah ter dodatek za nevarnost in posebne obremenitve je bilo v javnem sektorju izplačanih skoraj 137 milijonov evrov bruto, kaže analiza. Kot dodaja Pogačar, je bil največji delež dodatkov izplačan na področjih zdravstva, socialnega varstva in javnega reda. "S tega vidika so bili dodatki targetirani relativno pravilno," je dodal.
Podatki po njegovih besedah namreč kažejo, da so bili dodatki v največji meri izplačani v dejavnostih, ki so bile najbolj rizične in prekomerno obremenjene. Prihajalo je sicer do razlik med javnimi zavodi, saj je bila odločitev o izplačevanju dodatkov prepuščena delodajalcem. Po Pogačarjevih besedah je namreč nemogoče, da bi ministrstvo za javno upravo za 170.000 javnih uslužbencev določalo, "kdo in koliko časa dela v rizičnih razmerah".
Sindikati javnega sektorja so se z analizo danes le seznanili, jeseni pa bo o njej še tekla razprava, da bi morda našli bolj optimalne rešitve, je napovedal Pogačar. "Analiza je priložnost za vse nas, da vidimo, če se bo dalo kakšno stvar drugače urediti," je še dejal.
Do ugotovitev analize pa so kritični v konfederaciji sindikatov javnega sektorja, saj je po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja "potrdila tisto, česar smo se najbolj bali in na kar smo vlado pravočasno opozarjali". Med posameznimi deli javnega sektorja in tudi istovrstnimi zavodi so bile po njegovih besedah "strahotno velike razlike". Analiza po Štrukljevih navedbah kaže "izrazito kaotično sliko, ki potrjuje, da je vlada tukaj popolnoma zatajila".
