Trenutno ne vladna opozicija ne opozicija nimata zagotovljenih 46 glasov v državnem zboru. Vladna koalicija ima skupaj s tremi poslanci SNS in Robertom Polnarjem 42 glasov. Tudi če za njih glasujeta poslanca manjšin, pridejo le do 44 glasov. Ključno vlogo tako na obeh straneh, tako na vladni kot opozicijski, igrajo trije Desusovi poslanci, Franc Jurša, Ivan Hršak in Branko Simonovič.
V sredo bodo LMŠ, Levica, SD in SAB na sicer rednem sestanku razpravljale o nadaljnjih korakih, po pričakovanjih tudi morebitni ponovni vložitvi konstruktivne nezaupnice. Sredi februarja so bile s kandidatom za novega predsednika vlade Karlom Erjavcem ustrelili v prazno.
Predsednik LMŠ Marjan Šarec je spomnil, da se glede razmerja sil v državnem zbor ni še nič zgodilo. "Ko bomo imeli 46 glasov, se bomo lahko pogovarjali drugače. Dokler Desus ne pokaže namere, da bi bil opozicija, se težko pogovarjamo," je pojasnil in oznanil, da če ne bodo imeli 46 poslanskih podpisov, v ponoven poskus konstruktivne nezaupnice ne bodo šli, saj to po njegovih besedah ne bi imelo nobenega smisla.
Po njegovem mnenju bo glasovanje o Marku Borisu Andrijaniču kot kandidatu za ministra za digitalno preobrazbo ter ponovno glasovanje o noveli zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je z vetom zahteval državni svet, priložnost ugotoviti, koliko glasov ima opozicija. "Če bo Desus glasoval proti na obeh glasovanjih, bo to možno jemati kot signal za začetek pogovorov. Če bodo spet podprli vse tako kot doslej, sicer s takimi in drugačnimi manevri, pa nima smisla," je še ugotavljal Šarec.
Na vprašanje, ali bi bil kot predsednik največje opozicijske stranke pripravljen prepustiti vlogo kandidata za novega predsednika vlade komu drugemu, je Šarec odgovoril, da je treba najprej videti, ali imajo za uspeh dovolj glasov. "O drugem koraku je težko govoriti, če še prvi ni narejen," je še pristavil.
Po besedah vodje poslancev SD Matjaža Hana se bodo glede na to, da je referendum tako uspel, da se je dvignila civilna družba ter politične stranke v opoziciji, v prihodnjih dneh pogovarjali, kaj je treba storiti, da pride ali do predčasnih volitev ali do zamenjave vlade. Na vprašanje kandidata za novega predsednika vlade pa je odgovoril, da imajo vse štiri stranke predsednike, ki so sposobni voditi vlado.
Tudi vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je ocenila, da ni smiselno izbirati novega ministra v vladi, ki se ji izteka čas. Poudarila je, da so od vsega začetka v SAB nasprotovali tej vladi, njihovi glasovi pa so bili vedno na razpolago za konstruktivno nezaupnico.
Kot dodatno nezaupnico vladi je izpostavila nedeljski referendum in zahtevo državnega sveta za ponovno odločanje o noveli zakona o nalezljivih boleznih. "Prizadevamo si za čim prejšnje predčasne volitve," je poudarila Kociprova. Če bo na sredinem, sicer rednem sestanku četverice strank tema tudi morebitna nova konstruktivna nezaupnica, bodo v SAB temu prisluhnili in razmislili. Informacije o tem, kdo bi lahko bil kandidat za novega predsednika vlade, Kociprova nima. Po njenih besedah bo pomembno le to, kdo bo lahko dobil dovolj glasov.
Predsednik DeSUS Ljubo Jasnič se sredinega sestanka ne bo udeležil. Kot je danes pojasnil, se z opozicijskim četverčkom za zdaj ne nameravajo povezovati.
Vodja poslancev Desusa Franc Jurša pa je že v ponedeljek za Večer ocenil, da lahko dober kandidat za mandatarja dobi tudi podporo poslancev Desusa. "Če pa ni dobrega kandidata, potem pa boljše, da takemu kandidatu ne dajemo podpore. Potem je v neki fazi boljše, da se gre na predčasne parlamentarne volitve," je dejal in pri tem ocenil, da so te celo verjetnejša možnost od oblikovanja večine za izvolitev nove vlade. Po njegovih besedah namreč ljudje na referendumu niso glasovali le o zakonu o vodah, ampak je bilo "to sporočilo dano tudi naši vladi in mogoče tudi državnemu zboru".
