V Splošni bolnici Celje so na začetku junija opravili prva TAVI-posega v tej bolnišnic. Pri TAVI-posegu oziroma kateterskem vstavljanju aortne zaklopke gre za klinično metodo zdravljenja bolnikov s pomembno zožitvijo aortne zaklopke. Do zdaj sta poseg izvajala le klinična centra v Ljubljani in Mariboru. Glede na to, da so za poseg znatne čakalne vrste, bi pričakovali, da bi uspeh celjske bolnišnice pozdravili vsi. A zgodilo se je ravno nasprotno. Zdravniki, združeni v gibanje Zdravstvo.si, so se na odločitev celjskih zdravnikov odzvali izjemno kritično.
TAVI ali katetersko vstavljanje aortne zaklopke je klinična metoda zdravljenja bolnikov s pomembno zožitvijo aortne zaklopke, pri kateri ni potrebna splošna anestezija in je minimalno invazivna, zaradi česar je hitrejše tudi okrevanje.
Skrb za bolnika ali slovenska zavist?
Ali torej komu, ki ima ta program zdravstvenih storitev plačan, to, da bi tudi v Celju letno lahko opravili 50 takšnih vstavitev na leto, ne diši? Pod zapisom gibanja Zdravstvo.si z očitki proti celjski bolnišnici so podpisani tudi zdravniki, ki sploh niso s področja srčne kardiologije; najmanj eden sodeluje celo z zasebnim medicinskim centrom. V zapisu navajajo, da celjska bolnišnica niti nima oddelka za srčno-žilno kirurgijo. Pri tem dodajajo, da gostujoči srčni kirurg iz UKC Maribor, ki je pri posegu v Celju sodeloval, ni ustrezno nadomestilo. Če bi prišlo med posegom do zapletov, bi bolnika lahko rešila le celotna ekipa, v kateri so poleg srčnega kirurga tudi ostali člani tako imenovane srčne ekipe. Ta mora delovati po smernicah Evropskega kardiološkega združenja. V gibanju celjski bolnišnici celo očitajo, da nima ustreznih pogojev za takšne posege; še več, tudi to, da celjski zdravniki, ki so sodelovali pri posegu in podprli operacijo, smernic Evropskega kardiološkega združenja ne poznajo ali jih namenoma prezrejo.
»Posega v skladu s smernicami«
Gre za hude očitke celjski bolnišnici, ki se obenem bori, da bi v Sloveniji s takšnimi posegi skrajšala čakalne vrste na tem področju. Neuradno se govori tudi, da se nekateri bojijo, da bi bolnišnica pridobila program tovrstnih posegov. Če Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije programa celjski bolnišnici ne odobri, pomeni, da – če se bolnišnica odloči za izvajanje teh posegov – jih mora opravljati na svoje stroške. In verjetno jih bo, glede na to, da se že več let bori, da bi področje kardiologije še nadgradila. »Oba posega smo izvedli v skladu z vsemi strokovnimi smernicami in veljavnimi usmeritvami strokovnih združenj Slovenije in Evropske unije, tudi v skladu s smernicami Evropskega združenja kardiologov. Upoštevali smo vse varnostne protokole. Posega sta potekla brez zapletov, oba bolnika sta bila po nekaj dneh odpuščena iz bolnišnice. Njuno klinično stanje je glede na podatke, ki jih imamo, odlično,« še dodajajo v Splošni bolnišnici Celje.
