Se vam zdi, da so poletja vedno bolj vroča in nevzdržna? To ni samo vaš občutek, v prid temu pričajo tudi podatki.
Od druge polovice 20. stoletja pod vplivom podnebnih sprememb v Sloveniji beležimo postopno toplejše poletne mesece, in sicer je trend naraščanja temperatur linearen – okoli 0,5 stopinje Celzija na desetletje. Povečana toplotna obremenitev še posebno hude preglavice povzroča urbanemu prebivalstvu, zaradi pojava mestnega toplotnega otoka, ko zaradi zgoščene gradnje, pomanjkanja zelenih površin, množice avtomobilov in podobnega temperatura v mestih naraste še za nekaj stopinj več kot v okolici, na podeželju.
Močan odziv
Izjemno visoke temperature, ki smo jim bili priča v času nedavnih vročinskih valov, so primeren argument za razmislek o urbanizmu in gradnji ter pogovor o prilagajanju na podnebne spremembe. Prispevek Kulturnega društva ProstoRož na tem področju je projekt Vroče točke. V društvu, kjer redno iščejo rešitve, kako izboljšati javni prostor, da bi bolje služil prebivalcem, so lani ljudi pozvali, naj prek aplikacije na zemljevidu Ljubljane označijo lokacije, kjer je izrazito vroče, sploh v poletnih mesecih. Po besedah Zale Velkavrh iz ProstoRoža je bil odziv ljudi presenetljivo entuziastičen, tako da so s pomočjo Ljubljančanov v kratkem času identificirali 699 vročih točk. Nekatere izmed njih smo obiskali minuli četrtek, ko je v žgočem popoldanskem soncu potekala dvourna kolesarska ekskurzija z imenom Vročina in mesto. Ekskurzija v organizaciji Ljubljanskega geografskega društva je kolesarje popeljala od križišča Zoisove in Slovenske ceste skozi središče mesta do kliničnega centra ter nato prek Zupančičeve jame nazaj do Ajdovščine, pri čemer so dobili vpogled v bolj kritične točke ter imeli možnost debatirati o morebitnih rešitvah.
Spremenjene navade
»V povprečju bo vsako poletje bolj vroče, zato moramo to jemati resno,« o projektu govori Velkavrhova in dodaja, da so zaradi velike odmevnosti ankete dobili možnost svoje delo predstaviti tudi odgovornim na Mestni občini Ljubljana. Po njenem mnenju bo vključevanje prebivalcev v postopke načrtovanja v prihodnje ključnega pomena, zato so takšni projekti toliko bolj dobrodošli. Največ vročih točk so občani Ljubljane sicer zaznali na Slovenski in Celovški cesti, med soseskami pa prednjači ravno Zupančičeva jama. Vsem tem lokacijam je skupno pomanjkanje rastja oziroma sence na splošno. S projektom so v društvu ProstoRož želeli opozoriti, da mora biti mesto bolj prijazno pešcu in kolesarju, saj, kot je razbrati iz anketnih odgovorov Ljubljančanov, mnogi zaradi vročine spreminjajo svoje navade in izbirajo daljše, bolj osenčene poti ali pa se preprosto raje usedejo v klimatiziran avto.
Čim več dreves
»Naša želja je, da bi arhitekti na načrtovanje javnega prostora začeli gledati drugače,« je o poslanstvu ProstoRoža povedala Zala Velkavrh. »Čas je, da začnemo prostor načrtovati z mislijo na višjo kvaliteto življenja in prilagajanje podnebnim spremembam,« je dodala, medtem ko je predavala na razgreti ploščadi ob križišču Vilharjeve in Železne ceste. Tamkajšnje pomanjkanje zelenja je še toliko bolj izrazito v kontrastu z bližnjim starejšim Savskim naseljem, ki je v tem smislu mnogo bolj prijazno za bivanje. Po besedah Velkavrhove je pogovor o mestnih javnih površinah tudi dober način, »kako govoriti o podnebnih spremembah, ne da bi govorili o podnebnih spremembah«. Po nekaterih projekcijah Agencije RS za okolje bo namreč do konca stoletja območje Slovenije na leto beležilo tudi do 60 dodatnih dni s temperaturami nad 30 stopinj Celzija, v primerjavi z obdobjem med 1981 in 2010. Prav zaradi tega morajo biti »mesta bolj pogumna pri načrtovanju«, poudarja vodja ekskurzije.
Rešitve, ki jih ponujajo v društvu, dajejo pomen predvsem zelenju in drevesom, zmanjšanju avtomobilskega prometa in spodbujanju trajnostne mobilnosti, kar preverjeno ustvarja boljše življenjsko okolje za vse, pri tem pa znova poudarjajo nujnost vključenosti občanov v odločanje. Ni namreč vseeno, kakšno drevo posadimo, in če so se česa naučili iz odgovorov občanov v anketi o vročih točkah, je to, da se pešci še kako dobro zavedajo, kakšna je razlika med dobro in slabo krošnjo, kadar iščejo senco.
