Na pokopališču v spominskem centru v Potočarih so ob 26. obletnici pokola pokopali še posmrtne ostanke 19 žrtev. Med njimi sta tudi trupli dveh fantov, ki sta bila julija 1995 stara 16 oziroma 17 let. Tako so v Potočarih pokopani posmrtni ostanki 6679 od skoraj 8400 žrtev genocida.
Govorniki so na slovesnosti poudarili, da je treba zaradi žrtev nadaljevati boj za resnico o srebreniškem genocidu. Brez resnice namreč ni pravice, niti sprave in trajnega miru. Bošnjaški član predsedstva BiH Šefik Džaferović je v nagovoru dejal, da o tem, kaj se je zgodilo v Srebrenici, dovolj pove na tisoče spomenikov v Potočarih. Opozoril je, da so v srbski entiteti BiH Republiki srbski prešli iz faze zanikanja zločinov v fazo poveličevanja zločinov in tistih, ki so jih zagrešili. Obenem napadajo tiste, ki jasno obsojajo genocid. To po njegovih besedah ni samo težava BiH, ampak celega sveta. Visokega predstavnika za BiH Valentina Inzka je pozval, naj se v zadnjih dneh svojega mandata zavzame za zakon, s katerim bi prepovedali zanikanje genocida in vojnih zločinov.
Hrvaški predsednik Zoran Milanović pa je v videonagovoru, ki so ga predvajali na slovesnosti, dejal, da se tragedija na tisoče žrtev s poskusi zanikanja in relativiziranja zločinov še poglablja. Ocenil je, da sodelovanje v regiji brez iskrenega odnosa do preteklosti ne bo mogoče.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem dejal, da se genocida v Srebrenici ne sme pozabiti. Zagotoviti pa je treba pravico za žrtve, je povedal v videonagovoru.
V bošnjaško-hrvaški entiteti Federaciji BiH je danes dan žalovanja, s katerim se spominjajo 8372 Bošnjakov, ki so jih pripadniki vojske in policije Republike srbske julija 1995 pobili na t. i. varovanem območju ZN Srebrenica. To so storili samo v nekaj dneh po padcu enklave 11. julija 1995. V državah članicah EU medtem 11. julij od leta 2009 obeležujejo kot evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.
S slovenskega zunanjega ministrstva so ob tem sporočili, da je današnji dan spomina opozorilo, da ponovno obudimo in ohranimo spomin na žrtve ter grozote, ki so se zgodile v času vojne v Bosni in Hercegovini. "Srebrenice ne bomo in ne smemo pozabiti - sprava je možna le, če se spominjamo in priznamo trpljenje ter bolečino ljudi. Zanikanje in relativizacija teh tragičnih dogodkov sta nesprejemljiva," so zapisali.
Regija Zahodnega Balkana je še vedno močno obremenjena s spomini in bolečo zgodovinsko izkušnjo, so dodali na MZZ. Procesi sprave morajo biti pospešeni, saj lahko le na ta način vse generacije uresničijo svoje potenciale in prispevajo k dobrobiti, stabilnosti in varnosti regije.
"Krepitev sprave in sodelovanja sta velikega pomena za napredovanje vseh držav v regiji na njihovi evropski poti. Slovenija si v okviru svojih zunanjepolitičnih prioritet ter kot predsedujoča Svetu Evropske unije prizadeva za proces pomiritve za stabilnost regije Zahodnega Balkana," so še poudarili na ministrstvu.
Pomen slovenskega predsedovanja Svetu EU pri spravi na Zahodnem Balkanu pa je v poslanici ob dnevu spomina na žrtve genocida v Srebrenici poudaril tudi predsednik DZ Igor Zorčič. "Evropska unija bo imela s pomočjo Slovenije kot predsedujoče Svetu EU v naslednjih šestih mesecih najboljšo priložnost narediti korak k integraciji držav Zahodnega Balkana. Le skupna, evropska prihodnost bo trajno zagotovilo za stabilnost in mir v tej regiji in v Evropi," je zapisal.
To vsi skupaj, tako države Zahodnega Balkana kot države članice EU, dolgujemo žrtvam Srebrenice. To dolgujemo tudi našim otrokom in še nerojenim generacijam, da bodo lahko na tem prostoru živeli v sožitju in spravi, je dodal Zorčič.
