Tako po številu neviht kot pogostosti pojavljanja toče sodi Slovenija v sam evropski vrh! Meteorologinja mag. Mojca Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje pravi, da lahko, žal, res pričakujemo, da bodo ekstremni vremenski pojavi še intenzivnejši. In v prihodnje se bo najbolj povečala prav pogostost toče, večje od pet centimetrov!
»Slovenija leži na območju Evrope z največjo pogostnostjo neviht. To zajema južni del Karnijskih in Julijskih Alp. Iz tega območja se širi južno na severni del Furlanije, Brda, del Vipavske doline in na Dinarske planote – Trnovski gozd, Hrušico in Nanos z zaledjem. Na tem območju lahko v povprečju pričakujemo več kot 50 neviht na leto. Proti vzhodu se pogostnost neviht zmanjšuje in na skrajnem severovzhodu jih imamo v povprečju okoli 30 na leto. Pogostnost toče pa ni sorazmerna s pogostostjo neviht. Na omejenem območju enega kvadratnega kilometra jo lahko pričakujemo v povprečju enkrat na leto. Negotovost podatkov o pojavljanju toče je večja kot razlike med kraji, zato ne moremo posebej izpostaviti območja Slovenije, kjer je toča pogostejša. Če pojava toče in sodre štejemo skupaj, po pogostnosti nekoliko bolj izstopajo hribovita območja, predvsem Julijske Alpe,« pojasnjuje Dolinarjeva, vodja sektorja za podporo podnebno odvisnim dejavnostim na Agenciji Republike Slovenije za okolje.
Ko bi le vedeli!
Za nastanek toče pri nas morajo biti izpolnjeni točno določeni vremenski pogoji. »Za nastanek neviht, ki so lahko točonosne, mora biti ozračje zelo nestabilno. To pomeni, da lahko motnje, kot so pregrevanje zraka pri tleh ali dvigovanje zraka ob orografskih pregradah, sprožijo vertikalno gibanje zraka. Drugi, zelo pomemben pogoj za nastanek neviht in toče pa je dovolj vlažna zračna masa. Ko se sproži njeno vertikalno dviganje, se začne kondenzacija in nevihtni oblak začne rasti. Da v njem nastane toča, mora zrasti zelo visoko, za kar potrebujemo močne vzgonske vetrove, torej veliko energije. Meteorološki modeli, s pomočjo katerih napovedujemo vreme, nam povedo, kakšne zračne mase bodo v nekem času nad Slovenijo in kako stabilno oziroma nestabilno bo ozračje. S pomočjo teh podatkov lahko napovemo, kakšna bo verjetnost za nastanek neviht za nekaj dni, tudi do deset naprej, in kako močne bodo. Ne moremo pa natančno določiti kraja in časa toče. Za dan naprej napovemo le verjetnost za razvoj nevihte s točo. Močno na to vplivajo tudi lokalni pogoji, recimo kako mokra so tla, s čim so pokrita, kakšna je natančna smer vetra in tako naprej, o katerih sproti nimamo dovolj podatkov v visoki ločljivosti.«
Česar še ne moremo izmeriti, predvidevamo
»Zaradi segrevanja ozračja in posledično več energije pričakujemo, da bodo ekstremni vremenski pojavi intenzivnejši, tudi toča. Ozračje se je v Sloveniji že ogrelo za več kot dve stopinji Celzija, zato upravičeno pričakujemo, da se bosta povečala število in jakost ekstremnih pojavov. Tople zračne mase lahko držijo več vlage. Pri kondenzaciji vodne pare ob nastanku padavin se zato sprošča več energije, zato so tudi pojavi, ki spremljajo močne padavine, močnejši. Meritve nam tega sicer za zdaj še ne potrjujejo. Tako kot za vse podnebne spremenljivke tudi za ekstremne vremenske pojave namreč velja naravna spremenljivost. Eno leto imamo več toče, drugo manj. A modelske simulacije potrjujejo, da se bosta z dvigom temperature povečala število in moč ekstremnih nalivov, močnih sunkov vetra in toče.«
Debelejša bo!
Kaj to v prihodnje torej pomeni za Slovenijo? »Do konca stoletja se bo pogostnost neviht v Sloveniji povečala za od pet do 20 odstotkov, odvisno od naših uspehov pri zmanjševanju toplogrednih plinov. Bistveno bolj se bo povečala pogostnost toče, večje od dveh centimetrov, ki bo od 40 do 80 odstotkov pogostejša kot danes. Najbolj pa se bo povečala pogostnost ekstremne toče, s premerom, večjim od petih centimetrov. Takšna bo konec stoletja v Sloveniji pogostejša za od 80 do 160 odstotkov, zopet odvisno od naših uspehov pri omejevanju izpustov toplogrednih plinov.«
Hvala bogu le lokalno
Velikosti toče pri nas sicer ne merimo. »Velika radarska odbojnost lahko pomeni, da imamo malo zelo velikih točnih zrn ali pa veliko manjših točnih zrn. Povprečna pogostnost toče s premerom večjim od dveh centimetrov je v Sloveniji ocenjena na enkrat na leto. Verjetnost za zelo velika zrna toče je veliko manjša, samo še 0,07-krat na leto, je pa med večjimi v Evropi. Dogodki z debelo točo so torej vseeno zelo redki, običajno in k sreči omejeni na nekaj kvadratnih kilometrov. Pogosto se zgodijo nad nenaseljenimi območji in takrat jih niti ne zaznamo. Zaznamo pa tiste, ki povzročijo škodo na objektih ali v poljedelstvu. Škoda ni odvisna samo od debeline toče, ampak tudi od zaščite pred njo, predvsem v poljedelstvu, kjer so najučinkovitejše mreže in pa seveda zavarovanje.«
Na Goriškem bo vroče!
Kakšno podnebje bomo torej imeli pri nas čez 20, 50 ali sto let? »Velikostna stopnja prihodnjih sprememb je odvisna od uspeha politik omejevanja izpustov toplogrednih plinov. Naraščanje temperature zraka se bo v Sloveniji do konca stoletja nadaljevalo v vsakem primeru. Če bomo vsaj delno omejili izpuste toplogrednih plinov, se bo Slovenija do konca stoletja ogrela za dodatni dve stopinji Celzija, če bomo z izpusti nadaljevali kot doslej, pa za dodatne 4,1 stopinje Celzija. Dvig temperature bo močno povečal toplotno obremenitev, predvsem v poletnem času. Več bo tudi vročinskih valov, ki bodo močnejši in daljši. Samo za primer, po najbolj črnem scenariju bo na Goriškem konec stoletja v povprečju več kot 90 vročih dni na leto, ko temperatura zraka preseže 30 stopinj Celzija. Skladno s tem se bo ogreval površinski sloj tal. To bo vplivalo na fenološki razvoj rastlin, ki bo zgodnejši, in na dolžino rastne dobe, ki se bo podaljšala.«
Pozimi bo padalo, a ne sneg
»Ne glede na uspehe pri omejevanju izpustov toplogrednih plinov se bo postopoma povečevala količina padavin, predvsem zimskih. Povečanje bo največje na vzhodu države, kjer bo v najslabšem primeru tudi za do 60 odstotkov več zimskih padavin. Hkrati bo vedno manj snega, ki je odličen naravni zadrževalnik vode. V snežni odeji se zadržuje voda v hladnem delu leta in se počasi sprošča na začetku rastne dobe, ko jo rastline potrebujejo. Zaradi povečanja zimskih padavin in manj snega se bo zelo povečalo tveganje za poplave. V preostalih letnih časih večjih sprememb v količini padavin ne pričakujemo, spremenil pa se bo padavinski režim. Podaljšal se bo čas med padavinskimi dogodki, zaradi česar se bomo v toplem delu leta morali soočati s sušo. Ko pa bodo padavine, bodo precej obilnejše kot danes, kar bo povečalo tveganje za hudourniške poplave. Dobra novica je, da se bo zaradi več zimskih padavin povečalo tudi napajanje podzemnih voda, ki je glavni vir pitne vode v Sloveniji.«
Protitočna mreža na vrtu?
Čeprav to pri nas ni bilo v navadi, bo očitno treba tudi na domačih vrtovih in njivah premisliti, kako s protitočnimi mrežami zavarovati pridelek pred točo, si postaviti nadstrešek za avtomobil ali vsaj skleniti dobro zavarovanje.
Sredozemska Evropa izstopa v pogostosti toče
»Podobno pogosto kot v Sloveniji se toča pojavlja na celotnem obrobju Alp, severni obali Jadrana, na Apeninskem polotoku in v obalnem pasu Katalonije. Pogostejša kot v Sloveniji je na severnem delu Apeninov, na Siciliji, Sardiniji in Korziki in na majhnem območju okoli Barcelone. Tudi v svetovnem merilu sredozemski del Evrope izstopa v pogostnosti toče. Pogostejša kot tu je toča v centralnem delu ZDA, delu Argentine pod Andi, v centralni Afriki in na posameznih manjših območjih subtropske Azije, pod vsemi večjimi gorovji, kot so Himalaja, Karakorum in tako dalje.«
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
