Vrha predsednikov, ki ga je vodil predsednik Evropskega parlamenta David Maria Sassoli, so se udeležili predsedniki parlamentov šesterice držav Zahodnega Balkana: Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije ter podpredsednik parlamenta Portugalske.
Vrh predsednikov parlamentov je bil prvenstveno namenjen krepitvi medparlamentarnega sodelovanja držav Zahodnega Balkana v luči njihovega približevanja članstvu EU. Igor Zorčič je ob tem poudaril, da Zahodni Balkan predstavlja eno izmed ključnih prioritet slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, in izrazil namero, da bi Slovenija v šestmesečnem obdobju predsedovanja s svojimi aktivnostmi skušala doseči pospešek procesa evrointegracije tega območja.
Ob tem je Zorčič opozoril na negativne vidike upočasnitve procesa širitve EU na Zahodni Balkan. »Nadaljnje zavlačevanje integracijskega procesa bi močno škodilo tako državam Zahodnega Balkana, ki so zavezane idejam EU, kot tudi evropskim prizadevanjem, da se na tem območju zagotovi trajni mir, stabilnost in sodelovanje ter se uveljavijo evropski standardi in vrednote.« Kot spodbudno pa je Zorčič ocenil prevladujoče mnenje znotraj EU, da integracijski procesi ne morejo biti zaključeni, vse dokler države Zahodnega Balkana ne postanejo članice Unije.
Zorčič se je udeležil tudi srečanja Odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta (AFET), ki je potekal v sklopu 2. Vrha med Evropskim parlamentom in predsedniki parlamentov Zahodnega Balkana. Pri tem je podal oceno, da je po obdobju epidemije nastal vakuum na področju pridružitvenega procesa, »ki ga je nujno treba zapolniti z nadaljnjimi koraki, ki bodo izkazovali, da je ideja Evropske unije živa in da pridružitveni proces držav Zahodnega Balkana ni mrtev, temveč je v strateškem interesu Evropske unije«. Zorčič je prepričan, da je evropska perspektiva gonilna sila številnih reformnih procesov v državah Zahodnega Balkana, zato še posebej pozdravlja določilo danes sprejete deklaracije, ki predvideva vzpostavitev rednega medparlamentarnega dialoga med Evropskim parlamentom in državami zahodnega Balkana na najvišji ravni. Ob tem je zagotovil tudi aktivno sodelovanje slovenskega Državnega zbora.
Ob robu Vrha v Bruslju se je predsednik Zorčič srečal še z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem, s katerim sta med drugim govorila o prioritetah in priložnostih Slovenije med njenim skorajšnjim predsedovanjem Svetu EU. Predsednik Zorčič je ob tem kot ključni determinanti skorajšnjega slovenskega predsedovanja Svetu EU izpostavil širitveno politiko EU na Zahodni Balkan ter vladavino prava - tudi v luči aktualnega dogajanja v nekaterih članicah EU.
Zorčič je v Bruslju opravil tudi vrsto dvostranskih pogovorov. Srečal se je s predsednikom Sobranja Severne Makedonije mag. Talatom Xhaferijem, ki se je med drugim zahvalil za dosedanjo podporo Slovenije pri njihovih prizadevanjih za vstop v Evropsko unijo. Sogovornika sta se strinjala, da lahko parlamenti odigrajo ključno vlogo pri ponovnem vzpostavljanju zaupanja v širitveno politiko Evropske unije, države članice pa blokade pristopnih pogajanj ne bi smele izrabljati za namen razreševanja dvostranskih odprtih vprašanj.
Delovni obisk v Bruslju je bila tudi priložnost za srečanje z vodjo predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji Iztokom Jarcem in veleposlanikom Republike Slovenije v Kraljevini Belgiji dr. Radom Genoriem. Zorčič pa bo delovni ponedeljek v Bruslju zaključil z bilateralnim srečanjem s predsednikom Narodne skupščine Republike Srbije Ivico Dačićem.
