Več zanimivih vsebin iz Novega Tednika.
Inšpektorat RS za okolje in prostor je prijavo prejel v začetku maja in je še isti dan opravil inšpekcijski nadzor. Koncesionar za vzdrževanje vodotokov je s preiskavo odvzetega vzorca dokazal, da gre za blato čistilnih naprav. Z informacijami o tem, kje točno je blato odloženo, so na inšpektoratu skopi, pri čemer so povedali, da je lastnik zemljišča fizična oseba. Zaradi določb Zakona o inšpekcijskem nadzoru prav tako niso želeli sporočiti, ali so na neprimerno odloženo blato opozorili krajani ali kdo drug in kdaj bo izvajalec začel odstranjevati blato. Dejali so, da bo sanacijo dolžan plačati povzročitelj.
Policija je bila o onesnaženju z blatom obveščena 7. maja. Policisti Policijske postaje Šentjur so še isti dan opravili ogled kraja. Pri ogledu so sodelovali s strokovnjaki mobilnega ekološkega laboratorija Instituta Jožef Stefan. Pri ogledu so pridobili vzorce in druge dokazne materiale, pomembne za preiskavo. Predstavnica za odnose z javnostmi Policijske uprave Celje Milena Trbulin je povedala, da v omenjenem primeru zbirajo obvestila glede suma storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničenja okolja po četrtem odstavku 332. člena Kazenskega zakonika.
Padavine blato spirale v potok
Direktor Javnega komunalnega podjetja (JKP) Šentjur Matjaž Žmahar je povedal, da na območju onesnaženja ni vodnih virov, ki bi bili namenjeni črpanju in dobavi pitne vode v občini. Slednja ima vodne vire, ki jih omenjeno podjetje črpa za vodovod, na južnem delu. Čeprav odloženo blato ne vpliva na pitno vodo, imajo tako velike količine po besedah Žmaharja zagotovo vpliv na naravno okolje. »V bližini zemljišča, kjer je bilo blato odloženo, je Slatinski potok. Glede na to, da je bilo v preteklem mesecu zelo veliko padavin, je bilo veliko blata spranega v omenjeni vodotok.«
To, da je bilo onesnaženje prijavljeno v začetku maja, in da po več kot mesecu blato še ni bilo odstranjeno, je direktor JKP Šentjur ocenil kot žalostno ravnanje. Če bi se pristojne ustanove odzvale hitreje, bi bilo po njegovem prepričanju možno preprečiti številne škodljive vplive na kraju. Gasilci bi lahko blato prekrili s ponjavami in preprečili njegovo prvo izpiranje. »Sanacija bi morala biti opravljena v najkrajšem možnem času, saj blato pronica v tla, v podtalnico in potok. Škoda bo zaradi tega trajna,« je dejal. S tem se strinja tudi gospodar Ribiške družine Voglajna Janko Plahuta. Ta je dejal, da pogina rib ni mogel ugotoviti, ker je bil ob ogledu zaradi močnega deževja visok vodostaj. Je pa zatrdil, da takšno onesnaženje vsekakor vpliva na organizme, s katerimi se ribe prehranjujejo, na primer na rakce in druge manjše živali. Blato, ki ga je spral dež, se je usedlo na dno Slatinskega potoka, zaradi česar je zagotovo uničena drstitev rib za letos. Zato Plahuta upa, da bodo blato, kolikor se ga sploh še da, odstranili čim prej.
