Tretjina starejših od 80 let potrebuje pomoč pri zagotavljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil, zato po ministrovih besedah ne preseneča, da področje dolgotrajne oskrbe v gospodarsko razvitih državah zavzema vse vidnejše mesto, temu pa sledijo tudi v Sloveniji. "Vsak si zasluži dostojno starost in vsak, ki skrbi za starostnika, si zasluži, da je za svoje delo dostojno plačan. To so osnovna izhodišča zakona, ki omogoča da bo tudi v Sloveniji poskrbljeno za starostnike in vse pomoči potrebne," je ocenil Poklukar.
Predlog zakona tako uvaja enotno definicija dolgotrajne oskrbe, ki predstavlja niz ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno, odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil, so na ministrstvu za zdravje zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade.
Zakonski predlog po Poklukarjevih besedah med drugim predlaga sofinanciranje storitev oskrbe ter storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Prav tako predlagajo, da se izboljša status družinskega pomočnika z dvigom nadomestila za izpadli dohodek.
Vse predlagane rešitve po ministrovih besedah prinašajo višjo transparentnost porabe javnih virov in učinkovit nadzor nad kakovostjo ter varnostjo storitev.
Predviden nov prispevek
Kot enega od virov financiranja dolgotrajne oskrbe predlog zakona predvideva financiranje iz naslova obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, torej novega prispevka.
Za to je predviden sprejem posebnega zakona, ki bo določil pogoje obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Kot je dejal Poklukar, je v danes sprejetem predlogu zakona zapisano, da vlada osnutek zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo opredelil financiranje po letu 2025, obravnavala do 30. junija 2024.
Do sprejema tega zakona je financiranje pravic iz dolgotrajne oskrbe predvideno iz naslova prenesenih sredstev, zbranih iz prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, manjkajoča sredstva za izvajanje pravic pa bo zagotavljal državni proračun.
Pravice iz zakona bi se tako začele izvajati postopno. V tretjem kvartalu prihodnjega leta je po ministrovih navedbah načrtovano izvajanja institucionalnega varstva, v tretjem kvartalu leta 2024 pa uveljavitev vseh storitev dolgotrajne oskrbe.
