Pred začetkom posveta je ekonomist Aleš Kuhar predstavil analizo poslovanja živilske panoge v letu 2020. Po njegovi oceni se je na globalni ravni v zadnjem letu dni zgodila strašna rast cen surovin, katerega glavno gonilo so bile oljnice, veliko vlogo pa so odigrali tudi politični pritiski in rast cen energentov. Maloprodajne cene hrane so v Sloveniji medtem nihale okoli povprečja EU.
Slovenija je po besedah Janeza Rebca iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij krizo, ki jo je povzročila pandemija covida-19, dobro "zvozila", kmetijska in živilska podjetja pa so bila v najhujših časih "osrednja hrbtenica oskrbe s hrano". Kljub vsemu pa je opozoril, da se obeta nova kriza, ki bo lahko še hujša, saj so, kot je pojasnil, cene materialov in surovin narasle. Rebec je med izzivi zbornice navedel še tesnejše sodelovanje z gostinsko in turistično zbornico v luči dejstva, da večina hrane na krožnikih gostincev prihaja iz tujine. Hkrati je opozoril, da bo pri promociji hrane slovenskega izvora potrebne več kontinuitete.
Na posvetu je bil prisoten tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleš Irgolič, ki je poudaril, da so izredne razmere zaradi epidemije opozorile na izzive zagotavljanja varne in kakovostne hrane ter ob tem izpostavil strategijo Od vil do vilic, ki bo vključevala tudi ukrepe za boj proti goljufijam s hrano. Pri tem bo ključno sodelovanje celotne agro-živilske verige. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, pa je na posvetu izpostavil pomembnost samooskrbe in čim krajše prehranjevalne verig in opozoril, da so z do zdaj sprejetimi protikoronskimi ukrepi relativno zadovoljni, vendar pa se bodo posledice zaprtja držav in celin zares pokazale šele, ko bodo protikoronskih ukrepi izzveneli.
Na splošno pa so bili rezultati kmetijsko-živilske panoge pozitivni, panoga pa jo je, kot je dejal Kuhar, "odnesla mnogo bolje kot gospodarstvo v splošnem". Pri tem je navedel številke, po katerih je živilska industrija ob triodstotnem upadu prihodkov realizirala okoli 112 milijonov evrov čistega dobička. Panoga istočasno beleži druge spodbudne kazalnike, kot sta petodstotna rast donosnosti prodaje in prav tolikšna rast dodane vrednosti na zaposlenega. Tudi Rebec je posvet sklenil z optimizmom, saj bo po njegovem mnenju kljub težavam živilska industrija "ostala trden steber slovenskega gospodarstva".
