Agencija EEA je proučila podatke o onesnaženosti zraka z delci PM 2.5 v 323 evropskih mestih. Podatki so bili zbrani v letih 2019 in 2020, ugotovitve pa kažejo, da je onesnaženost s temi drobnimi trdnimi delci, ki močno vplivajo na splošno zdravje prebivalstva, so eden glavnih virov onesnaženosti zraka in v Evropi letno povzročijo več kot 400.000 prezgodnjih smrti, na sprejemljivi ravni v zgolj 127 mestih. V raziskavo so od slovenskih mest vključili tudi Ljubljano in Maribor, ki nepresenetljivo ne spadata v krog najboljših.
Vključena so sicer le mesta, za katera so bili na voljo zanesljivi podatki o meritvah. Na repu lestvice so se znašla mesta v vzhodni Evropi, zlasti tista, kje glavni vir energije še vedno predstavlja premog. Najbolj onesnažen zrak so sicer zabeležili v poljskem mestu Nowy Sącz, ki mu zaradi industrije in geografskih značilnosti sledi italijanska Cremona. Na tretjem mestu je pristal hrvaški Slavonski Brod. Pa vrh lestvice? Najbolj čist zrak dihajo pluča v švedskem mestu Umeå, ki mu sledita Tampere na Finskem in portugalski Funchal.
Kar zadeva Slovenijo in bližnjo okolico, sta se najslabše odrezala Ljubljana in Zagreb. Slovenska prestolnica, za katero so bili na voljo podatki iz leta 2019, se je uvrstila na neslavno 260. mesto, in sicer spada v kategorijo mest s »slabo kakovostjo zraka.« Le štiri mesta pred njo je Zagreb. Italijanski Videm je zasedel 244. mesto, avstrijski Gradec 234., Maribor 212., Dunaj 202., Trst 181. in Reka 158. mesto. Z 52. mestom se je najbolje odrezal Celovec.
