Število občin, ki sofinancirajo izvajanje letalske obrambe pred točo, je zadnja leta okoli 60.
V Sloveniji že 30 let protitočno obrambno izvaja Letalski center Maribor, ki je tudi edini usposobljen za to. Lani so protitočno obrambo začeli izvajati konec junija, letos so nameravali začeti v sredini maja, vendar kmetijsko ministrstvo ni sprejelo ponudbene cene v višini okoli 400.000 evrov, od česar bi občine prispevale dve tretjini, eno tretjino pa ministrstvo.
»Letalska obramba pred točo je največji medregijski projekt (tri regije in okoli 60 lokalnih skupnosti) v Sloveniji, ki traja že 30 let, zato bi se morala politika vprašati, kaj je tu tako dobrega, saj pri nas še nič ni obstalo tako dolgo. Gre za projekt četrtine slovenskega prebivalstva, v okviru katerega pred posledicami toče branimo več kot polovico obdelovalne zemlje v Sloveniji. Zato nikakor ne moremo razumeti mačehovskega odnosa države do protitočne obrambe z letali,« je povedal Darko Kralj, vodja letalske obrambe proti toči.
»Res je, da gre za veliko višji znesek kot pretekla leta, vendar so se bistveno podražili stroški materiala,« je pojasnil Darko Kralj in dodal, da je kmetijsko ministrstvo predlagalo kar 70-odstotno znižanje ponudbene cene za državni delež, kar je zanje nesprejemljivo. »Zmanjšali so nam število delovnih ur in hkrati podaljšali obdobje izvajanja naše službe za dva meseca, kar je popolnoma nelogično. To je tako, kot bi gasilcu dejali, da lahko dela samo nekaj ur na mesec in nič več. Ob vsem tem pa nikakor ne moremo privoliti še v manjši denar, kar je žalitev za naše dobro delo in uspehe,« je povedal Kralj. Tudi natolcevanja nekaterih, da bodo to delo pač predali nekomu drugemu, so po mnenju Kralja za lase privlečena. »Avstrijci za ta denar ne bi niti motorjev zagnali, v Sloveniji pa drugega izvajalca trenutno ni.«
Letalski center je svojo ponudbo dejansko znižal s 400.000 na 300.000 evrov in jo v začetku maja poslal kmetijskemu ministrstvu. Od takrat čakajo na odgovor, protitočno letalo pa ostaja na tleh. »Očitno bo morala spet pasti toča, da se bo kaj premaknilo,« je dodal Kralj.
Kmetijsko ministrstvo denarja ne da
S kmetijskega ministrstva so sporočili, da tudi končni ponudbeni znesek letalskega centra presega njihova razpoložljiva sredstva, so pa že obvestili vseh 60 sodelujočih občin, da je ponudba višja, in jih pozvali k zagotovitvi dodatnega denarja. Nekatere med njimi so dodaten denar že zagotovile (gre za zvišanje do višine nekaj 100 evrov, odvisno od velikosti občine), druge še ne, nekatere pa ga sploh ne bodo. Kljub temu pa še nobena od 60 podpisnic ni odstopila. Očitno je, da ministrstvo »žegna« za zagon protitočne letalske obrambe ne bo dalo, dokler ne bo zagotovljen ves denar, pri čemer delež kmetijskega ministrstva ne bo presegel 35 odstotkov skupne vsote. Občine pa svoj del sofinanciranja plačujejo glede na velikost ozemlja, v višini od najmanj 200 do 5000 evrov.
»Prav dolgo ne bomo več čakali,« je bil jasen Kralj in dodal, ima država denarja dovolj, saj naj bi po njegovih informacijah na proračunski postavki za protitočno obrambo zagotovili okoli 134.000 evrov. Glede na to, da država prispeva tretjino sredstev, bi potemtakem to zadostovalo že za prvo ponudbeno ceno. Če dogovora glede sofinanciranja ne bo, bodo letalo prodali, saj je njegovo vzdrževanje za Letalski center Maribor predrago.
Stališča občin do povišanja so različna
V sosednji Avstriji je obramba pred točo dobro organizirana, piloti pa imajo na voljo sodobno opremljena letala. V Gradcu je v dveh letalskih centrih osem letal, pri Dunaju še štiri. Prav tako je letalska protitočna obramba tudi bistveno bolje plačana. Po zbranih informacijah naj bi samo en letalski center na leto prejel okoli 1,2 milijona evrov (brez investicij). Še enkrat toliko pa naj bi zbrali iz sponzorskih sredstev (večje kmetije, vinogradniki, sadjarji). Slednji obrambo proti toči financirajo, čeprav imajo nameščene protitočne mreže.
Občina Markovci je letos za letalsko obrambo pred točo namenila 2000 evrov. Župan Milan Gabrovec je pojasnil, da so že odobrili tudi dodatna sredstva v višini 640 evrov. Tudi Občina Majšperk je letos k začetnim 1500 primaknila še dodatnih 480. Občina Podlehnik je zagotovila 2700 in še dodatnih 400 evrov, v Staršah pa so k 1990 dodali še 638 evrov. Tudi v občini Kidričevo jim povišanje sredstev na 3900 evrov za protitočno obrambo ne predstavlja težav. Kot je povedal župan Anton Leskovar, ta projekt v celoti podpirajo, saj je preventiva vedno cenejša kot kurativa. »Mi smo z delom Letalskega centra Maribor zadovoljni, tudi v zadnjih letih neke katastrofalne toče nismo imeli. Je pa žalostno, da nekatere občine ne sodelujejo,« je dejal Leskovar.
Javno naročilo se izvaja prepozno
V Cerkvenjaku imajo pripravljene 1404 evre, dodatni denar pa bodo zagotovili šele, ko bodo to storili vsi deležniki: »Nekatere občine se namreč ne držijo dogovora, kar ni pošteno. V projektu morajo vsi partnerji sodelovati enakovredno. Če se bo s tem še zavlačevalo nekaj tednov, pa doplačilo ne bo potrebno, ker bo del poletne sezone z nevihtami že za nami. Javno naročilo se izvaja vsaj dva meseca prepozno.« Tudi občina Veržej dodatnih sredstev ne bo zagotovila.
Nujno bi potrebovali sodobnejšo opremo in vsaj dve letali
Za izvajanje obrambe pred točo so letos že porabili 200.000 evrov, saj je treba reagente pravočasno naročiti in jih tudi plačati. Zaradi spremenjenih predpisov uprave za civilno letalstvo so morali opraviti dodatna šolanja pilotov in spremeniti pravilnike, kar tudi nekaj stane. Za izvajanje letalske obrambe proti toči bi nujno potrebovali sodobnejšo opremo, kot je na primer radar, in še dve dodatni letali, kar pa je s tako omejenimi sredstvi nemogoče. Pokrivajo namreč območje v velikosti okoli 3000 kvadratnih kilometrov (celotno Podravje, Slovenske gorice in Prekmurje), za kar je eno letalo veliko premalo. Posadk je trenutno deset, kar je dovolj, vendar so piloti za svoje delo premalo plačani.
Zadnja leta imajo težave tudi z Aerodromom Maribor, s katerim si delijo stezo za vzlet. Ker je obratovalni čas letališča vse krajši, je trenutno letenje po 18. uri onemogočeno.
