Novice Svet24

Proračunski odhodki za blaženje učinkov epidemije so od začetka leta do konca maja letos znašali 1,38 milijarde evrov, največ od tega je odpadlo na koronske dodatke zaposlenim v javnem sektorju, ki so bili med epidemijo izpostavljeni tveganju okužbe s koronavirusom.

»Tudi maja so glavnino covidnih odhodkov predstavljali dodatki zaposlenim (140 milijonov evrov), kar je največji mesečni obseg od začetka epidemije,« so zapisali pri Fiskalnem svetu.

Kar 600 milijonov je od začetka razglasitve epidemije v oktobru šlo za dodatke zaposlenim, od tega je na javni sektor odpadlo 568 milijonov evrov, beremo v mesečnem poročilu Fiskalnega sveta. Največji del tega je bil izplačan zaposlenim v zdravstvu, na katere je odpadlo 246 milijonov evrov. Sledijo občine s 171 milijoni evrov, znotraj tega se je dodatke izplačevalo predvsem v javnih zavodih, kot so domovi starejših občanov (DSO). V okviru ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je bilo izplačanih 72 milijonov evrov dodatkov, po 20 milijonov pa v okviru ministrstev za obrambo oziroma notranje zadeve.

UE: Nekje 1800, drugje 600 evrov

O tem, kdo bo dobil koliko dodatka, so odločali predstojniki določene organizacije, zato ni presenetljivo, da je med njimi prišlo do večjih razlik. Kot smo že poročali, so na Upravni enoti Ljubljana zaposleni med oktobrom in aprilom povprečno prejeli 1800 evrov bruto dodatkov, na Ravnah na Koroškem pa za okoli 600 evrov bruto. Razliko gre pripisati preobremenjenosti ljubljanske UE, kjer na termin s svetovalcem čakate tudi več tednov.

CSD: Nekje 1250, drugje 4122 evrov

Velike razlike so tudi med centri za socialno delo, ki delujejo pod okriljem ministrstva za delo. Na Koroškem je petmesečni dodatek znašal 1250 evrov, medtem pa so na Dolenjskem in v Beli Krajini v istem času prejeli kar 4122 evrov.

Velike razlike med DSO-ji

Proste roke, ki so jih upravam javnih zavodov dali v zakonu, so povzročile tudi velike razlike med DSO-ji. Doslej je javnost zaznala le anomalije, tako smo pred dvema tednoma poročali o stoodstotnih koronskih dodatkih za upravno administracijo v DSO Preddvor, medtem ko so delavci bolničarji prejemali dodatke v višini 50 odstotkov svoje plače.

UKC Ljubljana še nima revizije koronskih dodatkov

Najmanj transparentno je bilo deljenje dodatkov v zdravstvenem sistemu, ki je tudi prejel največ proračunskih sredstev. Kot je znano, je plačna rekorderka, zdravnica anesteziologinja v UKC Ljubljana, v decembru prejela koronadodatek v višini kar 27.482 evrov bruto.

STA

Pri tem ne vemo, po katerem ključu so se koronski dodatki med zdravniki delili. Po medijskem poročanju je minister za zdravje Janez Poklukar odredil nadzor nad izplačili dodatkov, vezanih na covid-19, ki pa so ga v UKC Ljubljana razumeli kot le odreditev revizije nad plačno skupino J – najnižje plačanimi strežniki, čistilkami in zdravstvenimi administratorji. Kasneje so se popravili, da so navodila ministrstva razumeli napačno.

V UKC so sicer lani ukinili notranjo revizijsko službo, takrat je bil direktor zavoda še Janez Poklukar. Tokratno revizijo so tako zaupali zunanjemu revizorju; nanjo še čakamo.

Zaposleni v javni upravi večinoma delali od doma

Ministrstva so med epidemijo pisarniško delo razporejala večinoma od doma. Večino koronskih dodatkov so v sklopu svojih ministrstev tako prejemali le policisti in vojaki, ki so tudi med epidemijo delali na terenu.

Govorili smo z dvema nižjima uradnikoma. Eden je bil zaposlen na ministrstvu za okolje in prostor, drugi na ministrstvu za javno upravo. Nobeden ni prejel koronskega dodatka. Povedala sta nam, da so jima že kmalu po razglasitvi epidemije odredili delo od doma, nekateri zaposleni pa so bili napoteni na čakanje. Organizacija dela praviloma ni trpela. Kar je bilo sestankov, so potekali prek telekonferenčnih klicev. Ko pa se je situacija malo sprostila, so se delno vrnili v pisarniško okolje, a je obveljalo pravilo, da sme biti v pisarni le ena oseba.

Pri pomoči gospodarstvu fiskalna politika strožja

Povsem drugačna je finančna slika pomoči gospodarstvu. Od januarja do maja je bilo za nadomestilo za zaposlene na čakanju na delo namenjenih zgolj 219 milijonov evrov, so izračunali na Fiskalnem svetu. Za temeljni dohodek samostojnih podjetnikov je šlo le 167 milijonov evrov. Krizni dodatek v zasebnem sektorju je medtem vsega skupaj nanesel le 60 milijonov evrov proračunskih sredstev.

Nekaj tega denarja se bo vrnilo v proračun, saj je bilo do konca maja izdanih za 39 milijonov evrov odločb za vračilo pomoči. Med temi prevladujejo odločbe o vračilih nadomestila za čakanje na delo in za plačilo socialnih prispevkov v skupni vrednosti 32 milijonov evrov.

Turistično-gostinska panoga z ukrepi zelo nezadovoljna

Gostinci in turistična panoga s tem razpletom niso zadovoljni, saj z njihovega področja prihaja kar polovica od 53 tisoč zaposlenih, vključenih v ukrepe za ohranjanje delovnih mest.

Blaž Cvar, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije poudarja, da vlada ni sprejela ukrepov, ki bi učinkovito pokrivali izpad prometa, ki so ga v teh panogah imeli. »V začetku so s PKP pokrivali nadomestilo plač zaposlenih, imeli smo UTD – s tem smo si pokrivali predvsem prispevke. Nekaterim je po tem ostajalo med 400 in 500 evrov,« nam je Cvar pojasnil prek telefona.

Gostinci so zato poskušali na vlado pritisniti, naj sprejme interventni zakon, ki bi priskočil na pomoč najbolj prizadetim v panogi na podoben način, kot to poznajo v sosednji Avstriji. Izračunali so, da je gostincem promet upadel za 20–40 odstotkov, zato so vladi predlagali, naj državno pomoč nameni tistim, ki jim je promet upadel za 35–40 odstotkov.

S kriteriji interventnega zakona izločili vse gostince

»Prišli smo do predloga, ki je bil osnovni ukrep za interventni zakon. Aprila, ko je bil ta ukrep nekako sprejet in bi naj bil del interventnega zakona, sta tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in državni sekretar napovedovala, da bo zakon ta ukrep vseboval. Tik pred zdajci pa se je zgodil obrat, ki je popolnoma izločil vse gostince in večino turističnih podjetij s tem, da so pogoj za izpad dohodka postavili pri 65 odstotkih,« razkriva Cvar.

»Zaprti smo bili štiri mesece in pol, pa še takrat so se nekateri znašli z dostavo ali prevzemom hrane. Praktično nobena gostilna ni imela 65-odstotnega izpada prometa. Tak ukrep je nepošten,« Cvar povzema odločitev vlade in poudarja, da je njihov protipredlog »bil izračunan na med 150–160 milijoni evrov in bi pomagal vsem«. Tako bi tisti z manjšim izpadom dobili manj, tisti z večjim pa več, pravi.

Cvar: boni naj bojo, a so bolj namenjeni volivcem kot gostincem

Denar očitno je, saj so ga našli za turistične bone; vrednost posameznega se bo s 50 evrov zvišala na 120 evrov. Celokupno je teža ukrepa s prvotnih 100 milijonov zrasla na 250 milijonov evrov, unovčljivi pa bodo tudi za gostinske storitve ter športne in kulturne prireditve.

»Boni naj bodo, ampak jaz pravim, da so v prvi vrsti bolj namenjeni volivcem kot sami panogi,« nam je dejal Cvar.