Če ste v teh dneh ugotovili, da je prišel čas, da svoj dom malce obnovite, morda kaj zgradite, osvežite fasado ali se celo lotite gradnje novega domovanja, se boste znašli v zagati. Epidemija je namreč močno spodbudila trg gradbenega materiala in gradbenih storitev. Kot kažejo podatki spletne strani Omisli.si, kjer je zbrana ponudba podjetij, ki opravljajo gradbena in zaključna dela v gradbeništvu, se je povpraševanje po delih do decembra 2020 zmanjševalo, nato pa doživelo skokovito rast. Največji poskok so izmerili januarja letos (44-odstotna rast v primerjavi z decembrom 2020), aprila pa se je začelo stanje spet normalizirati. Na Omisli.si ugotavljajo tudi, da se je skupno število povpraševanj med januarjem in aprilom 2021 v primerjavi z istim obdobjem lani na področjih gradnje in obnove skoraj podvojilo (povpraševanja je letos 1,8-krat več kot v istem obdobju 2020). Tako lahko letos pričakujemo daljšanje rokov zaradi prezasedenosti izvajalcev in dvig njihovih cen.
Vzroki rasti
Da je v tem obdobju povpraševanja več, ugotavljajo tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Janko Rozman, sekretar sekcije gradbincev pri OZS, ocenjuje, da se je povpraševanje povečalo verjetno zato, »ker v času protikoronskih ukrepov več mesecev ni bilo dovoljeno izvajanje določenih gradbenih storitev, predvsem za naročnike, ki so fizične osebe«. K temu je zagotovo treba dodati zelo ugodne obrestne mere za zadolževanje na bankah in dejstvo, da je bilo v obliki dodatkov zaposlenim izplačanih kar 459 milijonov evrov. Ob tem je bilo kar nekaj mesecev zaradi ukrepov zapravljanje praktično onemogočeno, po podatkih Banke Slovenije pa so prihranki gospodinjstev v bankah rekordni.
Cene se spreminjajo dnevno
Zaradi povečanja povpraševanja in motenj v preskrbovalnih verigah so se posledično že dvignile cene gradbenega materiala. Rozman pravi, da k njim prihajajo informacije o poviševanju cen in podaljšanih rokih dobave nekaterih gradbenih materialov, predvsem gre za gradbeno jeklo, toplotnoizolacijske materiale, umetne mase in tudi druge vrste materialov, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Njegove besede potrjuje Anton Sedeljšak, prokurist in solastnik podjetja SAM, ki se ukvarja s prodajo gradbenega materiala; povedal je, da so se cene pričele zviševati že novembra lani: »Betonsko železo in armaturne mreže od 60 do 80 %, izolacije, stiropor, kamena in steklena volna za 50 %, les in lesni izdelki do 50 %, pločevina za krovstvo od 50 do 70 %.« Kot je dodal, se podaljšujejo tudi dobavni roki, od 30 do 75 dni, največji problem pa sta pločevina za krovstvo in betonsko železo. Pri tem se soočajo s skoraj dnevnimi spremembami cen in nerednimi dobavami. Zaradi tega trgovci strankam ne morejo zagotoviti ne roka dobave ne cen. »Če investitor išče ponudbo pri izvajalcu, mu za več kot 30 dni ni pripravljen ponuditi fiksnih cen,« zaostrene razmere na trgu opiše Sedeljšak.
Deljenje tveganja
Janko Rozman iz OZS poudarja, da so zaradi nastale situacije v zagati predvsem tisti izvajalci, ki so pogodbe sklepali še v lanskem letu ter v začetku tega leta, ko so bili v pomanjkanju del, in seveda takšnega povišanja cen niso mogli pričakovati. »Zelo pomembno je, kaj je glede cen zapisano v pogodbah, zakonodaja in uzance so na tem področju dokaj jasne,« o prevzemanju tveganj za višje cene pove Rozman in opozori, da bodo posledično tudi naročniki morali prevzeti znaten del tega nepričakovanega poviševanja cen.
Kje se bo končalo?
Ob tem Rozman izpostavlja, da višanju cen še ni videti konca. »Skrbi nas, kje se bodo zadeve ustavile,« nam pove. A tako kot je epidemija kriva za pomanjkanje na trgu surovin, bi počasna normalizacija življenja prinesla umiritev razmer. »Vsekakor lahko upravičeno pričakujemo in želimo, da se bodo po normalizaciji epidemioloških razmer tudi cene ustalile in vrnile na normalen nivo, vendar je v povezavi s covidom toliko nejasnosti in presenečenj, da je težko napovedati končni izid. Prav gotovo pa bo za to potreben določen čas.«
