Upokojeni nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je eden redkih osamosvojiteljev, ki v času tretje vlade Janeza Janše še niso dobili svoje funkcije. Vlada ga je lansko jesen kandidirala za predstavnika za svobodo medijev pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), a na koncu ni bil izvoljen. Kandidatura je naletela na ostre odzive Društva novinarjev Slovenije, ki jo je označilo za posmeh varovanju medijev, zaskrbljenost je izrazila tudi Evropska zveza novinarjev.
Rupel, ki je sicer tudi avtor številnih knjig, bo zdaj očitno postal direktor Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, pred katero je zgodovinski izziv, saj bo prihodnje leto častna gostja največjega knjižnega sejma na svetu, Frankfurtskega knjižnega sejma. Dogodek predstavlja velik potencial za mednarodno promocijo Slovenije.
Dolgoletni politik je v ponedeljek potrdil, da razmišlja o kandidaturi za direktorja javne agencije za knjigo, že dan kasneje pa je svet agencije vladi predlagal, naj ga imenuje za vršilca dolžnosti direktorja agencije. Vlada na četrtkovi seji o tem še ni odločala, v petek pa je bil v Uradnem listu že objavljen razpis za direktorja.
Dvom o operativnosti
Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Dušan Merc poudarja, da je Rupel zagotovo eden izmed velikih slovenskih intelektualcev, imel je tudi pomembno vlogo v času osamosvajanja države. »Rupel je sposoben marsičesa, intelektualno nedvomno. Je človek, ki je sposoben definirati vizijo. Ali lahko ustvari ustrezno platformo, intelektualno, s katero bomo lahko povezali vse naše interese za Frankfurt? To je veliko vprašanje, ampak glede na njegove pretekle izkušnje menim, da lahko,« je za Novice Svet24 ocenil Merc.
Predsednik DSP sicer ob tem dvomi, ali je Rupel operativno sposoben izvesti priprave in predstavitev Slovenije na frankfurtskem sejmu, kjer veljajo specifične tržne zakonitosti.
Bi lahko v delovanje agencije vpeljal tudi politično agendo SDS, katere član je bil do leta 2015? »Želim si, da bi Slovenija to priložnost izkoristila. To je enkratna priložnost in je popolnoma nesmiselno, da bi se pogovarjal o takšnem nivoju. Mi tega ne potrebujemo, tega ne smemo početi, je škodljivo in neumno ter ne bo dalo rezultatov.« Ob tem Merc poudarja, da ima Slovenija kadrovski primanjkljaj na vseh področjih, vključno s političnimi strankami, kjer je še večji. Priložnost bi morali po njegovem prepričanju dobiti mlajši.
Odločitev sveta javne agencije za knjigo, da vladi za vršilca dolžnosti direktorja predlaga Rupla, je naletela na kritike tudi zaradi njegove starosti, letos je namreč dopolnil 75 let, mandat direktorja pa traja štiri leta. Tem pomislekom se pridružuje tudi predsednik DSP.
»Jaz sem šest let mlajši od Rupla, vendar starčki moramo oditi. Hvala vam za sodelovanje, bili ste prvoborci, bili ste čudoviti, imeli ste krasno življenje in ste izkoristili priložnosti, zdaj pa pojdite prosim domov,« pravi Merc. Kot pojasnjuje, že sam ne razume denimo družbenih omrežij, kot sta twitter in instagram, in to »nedvomno« velja tudi za Rupla.
Za komentar o kandidaturi in številnih javnih kritikah smo želeli povprašati tudi Rupla, a nas je ob klicu odslovil z besedami, da je na sestanku. Naše vprašanje, ali se lahko slišimo kasneje, je ostalo brez odgovora, Rupel tudi ni odgovoril na SMS-sporočilo.
Pet političnih strank
Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel se lahko pohvali še z nazivi pisatelj, publist in urednik. V svoji umetniški karieri je med letoma 1970 in 1990 napisal devet družbenokritičnih novel, tri drame, televizijske in radijske igre ter scenarij za film Oxygen režiserja Matjaža Klopčiča. Uredil je več zbornikov, leta 1987 je bil kot urednik znamenite 57. številke Nove revije z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program, ki je spodbudila proces osamosvajanja, odstavljen. Rupel se je tako pred dobrimi tremi desetletji boril za svobodo izražanja, danes pa je do medijev precej kritičen.
Prvi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je v svoji politični karieri zamenjal pet političnih strank. Kot številni drugi vidni predstavniki SDS je svojo politično kariero še v prejšnjem sistemu začel kot član Komunistične partije Slovenije, leta 1989 je bil skupaj z aktualnim predsednikom vlade Janezom Janšo med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze (SDZ), katere prvi predsednik je postal prav sam. SDZ je postala del zmagovite koalicije Demos, slabi dve leti po ustanovitvi pa je stranka razpadla.
Po sporu med večino vodstva in večino članstva se je stranka na kongresu jeseni 1991 preimenovala v SDZ - Narodnodemokratsko stranko, a je vodstvo z Ruplom na čelu izstopilo iz SDZ in ustanovilo novo stranko pod imenom Demokrati - Demokratska stranka (DS).
Novo stranko je prevzel notranji minister v času osamosvojitve Igor Bavčar, leta 1994 pa sta Demokratska stranka in z njo tudi Rupel postala del novoustanovljene Liberalne demokracije Slovenije. Slednji je Rupel ostal zvest celo desetletje.
Ko je leta 2004 na predlog tedanjega predsednika LDS in premierja Antona Ropa državni zbor Rupla razrešil z mesta zunanjega ministra, je ta slabe tri mesece pred parlamentarnimi volitvami izstopil iz stranke. Dan kasneje se je zgodil eden izmed najodmevnejših političnih prestopov v samostojni Sloveniji, ko je Rupel sporočil, da je postal član poslanske skupine SDS. Ob tem je napovedal, da bo na volitvah kandidiral na listi SDS, a v stranko ne bo vstopil. Kasneje je vstopil v SDS, a na njihovi listi na volitvah ni bil nikoli izvoljen za poslanca. Leta 2015 je Rupel izstopil še iz SDS, ker ni bil imenovan v novi strokovni svet stranke oziroma vlado v senci.
