Epidemiološka slika se v Evropi počasi izboljšuje. Prihod vse večjega števila odmerkov cepiv pomeni, da nas čaka vendarle nekoliko bolj sproščeno poletje. Pogoji za prehod meje ostajajo kljub vsemu relativno strogi, zdi pa se, da se bomo v prihajajočih tednih in mesecih vse bolj ločevali na podlagi treh črk PCT. Ko se boste odpravili v kino, na stadion ali dopust v tujino, boste morali izpolnjevati enega od sledečih pogojev: da ste preboleli covid-19, da ste bili še pravi čas cepljeni ali da imate s seboj negativni test.
Zmeda dokazil
Prebolevniki, pozor! Od naše bralke, ki je pred nekaj tedni prebolela covid-19, smo dobili informacijo, da ji je bilo svetovano, naj v izogib zapletom na meji od osebnega zdravnika pridobi posebno potrdilo o prebolevnosti, češ da pozitiven PCR-test, ki je starejši od desetih dni, vendar ne starejši od šestih mesecev, ne zadostuje za pot na Hrvaško. Preventivno je zato to tudi storila, čeprav ne brez dodatnih zapletov in za pravo ceno – 20 evrov. Cena vključuje tiskanje A4-papirja, podpis osebnega zdravnika in žig. Za pojasnila o tem, kako dokazujemo prebolevnost, smo se obrnili na informacijsko številko policije.
Teorija in praksa
Uradne informacije na vladnih spletnih straneh se zdijo jasne, a policija ljudi poziva, naj se raje odločijo za dokument z uradnim podpisom in žigom.
Uradne informacije na vladnih spletnih straneh se namreč zdijo jasne: »Oseba lahko dokazuje, da je prebolela covid-19 s pozitivnim izvidom testa PCR ali hitrega antigenskega testa, ki ga lahko pridobi tudi z uporabo spletnega portala zVem, kjer si izvid lahko natisne brezplačno. Portal zVEM je enotni sistem obveščanja o rezultatu testiranja na covid-19, kjer lahko posameznik pod zavihkom eDokumenti preveri rezultate testiranja. Za uporabo je treba imeti digitalno potrdilo.« Za posameznike, ki niso bili testirani, a so preboleli okužbo, obstaja še druga pot, namreč da to potrdi osebni zdravnik, s katerim je oseba kontaktirala v času, ko je zbolela za covidom-19. Ministrstvo za zdravje je za ta namen pripravilo tudi enoten obrazec potrdila. Na policiji so za nas potrdili, da to drži, a vseeno svetovali: »Plačajte tistih 20 evrov in ne boste imeli nobenih težav pri kakšnem policistu, ki bi kaj dvomil o teh zadevah.«
Ceno določajo sami
Za pojasnila glede izdaje potrdil smo se obrnili na več zdravstvenih domov. Odločitev o tem, ali ta potrdila zaračunavajo, sprejme vsaka ustanova sama, tako da se za informacije obrnite na svojega osebnega zdravnika. Iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Mariboru, kjer vas bo takšno potrdilo stalo 20 evrov, so v pojasnilu za Svet24 zapisali, da »pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v 25. členu določajo, kaj ne spada med pravice. V četrti točki je zapisano, da med pravice ne spadajo storitve ugotavljanja zdravstvenega stanja, ki jih zavarovana oseba uveljavlja zaradi zahtev ali predpisov na drugih področjih ali pri drugih organih (pri zavarovalnicah, sodiščih, v kazenskem postopku, izdaja potrdil za voznike motornih vozil, ukrepi v zvezi z varstvom pri delu itd.). Za potrditev smo zaprosili tudi ZZZS, saj pri covidu-19 obstajajo nekatere izjeme od siceršnjih pravil, vendar so potrdili, kar je prej zapisano. To pomeni, da izvajalec lahko potrdilo zaračuna in tudi določi ceno, ki pa mora biti objavljena ali dostopna pacientom.« Koliko tovrstnih potrdil so izdali, v zdravstvenih domovih, ki so odgovorili na naša poizvedovanja, ne beležijo.
Zdravniki preobremenjeni
V ZD Kranj je direktorica Lilijana Gantar Žura za Svet24 dodatno opozorila na nesmiselnost trenutne ureditve, saj je namreč dobro znano, da so osebni zdravniki vse od začetka epidemije pri nas preobremenjeni. »Izdajanje potrdil pomeni čas, ki bi ga zdravnik lahko posvetil bolnim ljudem. Časa zanje mu še vedno primanjkuje. Drugače pa je postopek takšen: pacienti pokličejo v ambulanto (torej zasedajo linijo za tiste, ki potrebujejo zdravstveni nasvet), sestra mora poiskati zdravstveni karton, vanj je treba zabeležiti in napisati potrdilo ter ga podpisati. Potrdilo se potem pošlje ali pa ga pride iskat pacient. Vse skupaj je še treba vnesti v računalnik.« V kranjskem domu se tako sprašujejo, ali ne bi bilo bolje, »da bi lahko čas zdravnikov in medicinskih sester, ki jih še vedno hudo primanjkuje, koristneje uporabili. Mi želimo, da bi se to bolj avtomatiziralo.«
Čakajoč na telemedicino
Ob vsem tem se zdravstveni delavci in navadni državljani lahko upravičeno sprašujemo, zakaj sistem tudi več kot leto po začetku epidemije nikakor ni prilagojen za dobrobit osebnih zdravnikov, ki so prvi kontakt vseh prebivalcev do zdravstvene oskrbe. Ni pa niti skrivnost, da nemalo število ljudi sploh nima svojega zdravnika, kar še bolj zaplete stvari. Mark Boris Andrijanič, vodja novoustanovljenega vladnega sveta za digitalizacijo, je na nedavnem posvetu dejal, da bi digitalizacija lahko prihranila ogromno preglavic in časa »požrtvovalnim zdravstvenim delavcem«, in dodal, da se bo »svet osredotočil tudi na pospešeno uvajanje telemedicine, torej varnega videostika z zdravnikom, kar je predvsem v času epidemije učinkovito orodje za boljšo zdravstveno oskrbo«. Po tempu uvajanja sprememb sodeč, bo nov sistem nared mogoče šele za neko naslednjo epidemijo.
