Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je na podlagi prijav o sumu korupcije pri podaljšanju akreditacij visokošolskih zavodov v okviru šestega protikoronskega zakona ustavila postopek. Glede na podatke ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter Ekonomsko-socialnega sveta ni potrdila obstoja kršitev iz lastne pristojnosti, saj je ministrstvo ustrezno prijavilo lobistični stik. Po vseh prejetih pojasnilih prav tako ni mogoče ugotoviti, da bi šesti protikoronski zakon v delu sprememb zakona o visokem šolstvu deloval v korist zgolj določenemu visokošolskemu zavodu, so sporočili iz KPK.
Komisija bo na podlagi dosedanjih ugotovitev o načinu sprejemanja sprememb v zakonu o visokem šolstvu in protikoronskih ukrepov pripravila dodatno priporočilo vladi. V njem bodo izpostavili pomen spoštovanja resolucije o normativni dejavnosti glede uporabe nujnih postopkov.
Kot so še dodali v KPK, je treba spoštovati načelo transparentnosti postopkov najmanj z ustrezno vsebinsko utemeljitvijo razlogov za obravnavo predlogov zakonov po nujnem postopku, ki mora biti navedena v gradivu vlade.
Spremenjeni pogoji
Ustavno sodišče je v začetku aprila sicer razveljavilo podaljšanje roka, ki ga je sprva predvideval šesti protikoronski zakon.
Novela zakona o visokem šolstvu iz leta 2016 je spremenila pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda. Ta zahteva strožje pogoje tudi za že ustanovljene zavode ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacij.
Po šestem protikoronskem zakonu naj bi se ti spremenjeni pogoji preverjali šele pri drugem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda, in ne že pri prvem. Kljub temu to ne pomeni, da visokošolski zavodi po tem zakonu akreditacije ne bi potrebovali, temveč da pri akreditacijah ne bi preverjali strožjih pogojev.
Visokošolski zavodi morajo sicer odločbo o podaljšanju akreditacije pridobiti najmanj na vsakih pet let.
