Od decembra do marca je finančna uprava izvedla 768 nadzorov, pri katerih se je nadziralo tudi spoštovanje ZNB in sprejetih vladnih odlokov, pri čemer so bile pri 221 zavezancih, kar predstavlja skoraj 30 odstotkov zavezancev, ki so jih obiskali dacarji, zaznane nepravilnosti.
Zaradi zamejevanja širjenja covida-19 je med številnimi drugimi omejitvami in prepovedmi veljalo tudi, da se ne smejo izvajati frizerske, kozmetične in pedikerske storitve ter druge dejavnosti za nego telesa.
Očitno pa so se nekateri odločili, da bodo to ignorirali, saj so še vedno sprejemali stranke. Da je bilo dogajanje kljub prepovedim živahno, potrjujejo tudi besede predsednika obrtne zbornice Branka Meha, ki je razkril, da se je v koronazaprtju izvajanje dejavnosti brez računa po grobih ocenah povečalo za 40 odstotkov in več.
»Kljub temu, da je bila prepoved države jasna, so ljudje vseeno iskali storitve in jih tudi našli – na sivem trgu. Naj sicer opozorim, da ne govorim o tem, da so to počeli ravno nosilci dejavnosti, podjetniki, ker so zanje predvidene zelo visoke globe, ki so se jih bali; znašajo nekaj tisoč evrov. Ampak bolj opažamo, da so to počeli njihovi zaposleni ali pa tisti, ki so morda na črno delali že prej,« je dejal Meh in dodal, da so prav zato odločevalce pozivali, naj jim dovolijo delati.
Kaj se je torej dogajalo
Nekateri izvajalci dejavnosti, največ s področja lepote in nege telesa, so zaobšli, kar je naložila država, in se odločili, da bodo še naprej delali. Tako smo na družbenih omrežjih med epidemijo covida-19, ko je veljala prepoved ponujanja storitev, še vedno videvali oglase, v katerih so se oglaševali: barvanje, striženje, podaljševanje las, pedikura, manikira, masaže, depilacija in druge storitve.
Nekateri od ponudnikov so imeli celo koronaakcije – nižje cene. Ena od frizerk, ki je bila dejavna tudi v času prepovedi, je o tem razglašala na nekem spletnem forumu in napisala: »Saj ne delam tega nalašč. Preživeti pač moram. To, kar nam da država, ni dovolj. Jaz imam kredit, stroške najema prostora in druge stroške in bi mi, če bi imela samo temeljni mesečni prihodek, ki ga dobim kot samostojna podjetnica in znaša malo več kot tisoč evrov, ostalo le nekaj sto evrov. Če pa še komu frizuro naredim, dobim še nekaj sto evrov, tako da doma lažje dihamo,« je dejala in napisala še, da podobno počne tudi njena kolegica manikerka in »precej drugih«. Seveda svojim strankam ni mogla izdati računa, saj storitev ni smela izvajati, zato je delala na črno.
Poslovanje na tak način je sporno z več vidikov, a dveh poglavitnih; iz zdravstvenega, ker so kršili vladni odlok o prepovedi opravljanja tovrstnih dejavnosti z namenom preprečevanja širjenja bolezni, drugič pa iz davčnega, ker je storitev izpeljana onkraj države. Kozmetiki in frizerji namreč niso izdali računa. Denar so pospravili naravnost v svoj žep, od česar država ni imela nič.
Več dela na črno
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) je seveda spremljala, kaj se dogaja na trgu, in opravljala nadzore. Samo letos je obravnavala 2769 nadzorov dela in zaposlovanja na črno. »Od tega je bilo opravljenih 446 nadzorov dela na črno (v polovici revidiranih primerov so zaznali kršitev) in 2323 nadzorov zaposlovanja na črno (v 22 odstotkih nadzorov je prišlo do kršitev). Za primerjavo lahko omenimo enako obdobje leta 2020 (od januarja do marca), ko je bilo opravljenih 2174 nadzorov, od tega 274 nadzorov dela na črno (delež nadzorov s kršitvami 40-odstoten) in 1900 nadzorov zaposlovanja na črno (delež nadzorov s kršitvami 23-odstoten). Iz številk in primerjav je torej jasno razvidno, da smo v prvem trimesečju leta 2021 opravili 27 odstotkov več nadzorov dela in zaposlovanja na črno v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Nadalje ugotavljamo, da je pri opravljenih nadzorih leta 2021 delež nepravilnosti v primerjavi s preteklim letom višji v nadzorih dela na črno, kar kaže na več kršitev dela na črno,« so sporočili s Fursa.
Uprava ob tem pojasni, da so se v prvem valu epidemije na področju dela in zaposlovanja na črno opravljali le nujni nadzori, kar se posledično kaže v manjšem številu opravljenih nadzorov v primerjavi s preteklim letom. »Opravljali so se le nadzori dela na črno v primerih fizične prodaje kateregakoli blaga in storitev potrošnikom na črno, pri čemer je prihajalo do neposrednega stika med prodajalcem in kupcem oziroma med kupci, in se je s tem ogrožalo zdravje in življenje ljudi, ter spletne prodaje zaščitnih sredstev in sredstev za blaženje oziroma zdravljenje simptomov korone,« so še razložili.
Finančna uprava je decembra od vlade dobila pooblastilo tudi za spremljanje, kako se na terenu spoštuje Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB). »Od takrat do zdaj smo izvedli 768 nadzorov, pri katerih se je ugotavljalo tudi spoštovanje ZNB in sprejetih vladnih odlokov, pri čemer so bile pri 221 zavezancih (28,78 odstotka) ugotovljene nepravilnosti v zvezi s spoštovanjem ZNB in vladnih odlokov za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe s covidom-19. Izrečenih je bilo 239 opozoril,« so povedali.
Na »obisku« pri zavezancih
Pojasnili so še, da so se nadzori nad izvajanjem ukrepov za zmanjšanje tveganja in širjenja okužbe po ZNB izvajali pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, pri zavezancih za davek, in sicer predvsem v okviru nadzorov na področju davčnih blagajn, dela ter zaposlovanja na črno in pri drugih inšpekcijskih nadzorih.
»Inšpektorji Fursa so v okviru nalog inšpekcijskega nadzora iz svoje pristojnosti, ki jih izvajajo, v letu 2021 na terenu opravili 768 nadzorov v skladu z ZNB, pri čemer so zaznali 239 nepravilnosti. Največ jih je bilo na področju nošenja mask (46 odstotkov), zbiranja ljudi (26 odstotkov) in spoštovanja priporočil NIJZ (15 odstotkov). Ostale zaznane nepravilnosti se nanašajo na neustrezno medosebno razdaljo, ponujanje in prodajanje blaga, konzumiranje pijače v lokalu ali pred njim, prevelikega števila strank glede na površino prostora ter nepravilnosti v zvezi z razkuževanjem.«
