Werner, kaj ste si želeli postati kot otrok? Vpisani ste bili na pomorsko fakulteto, ste želeli postati ladijski kapitan?
Bil sem zelo vesel otrok, poln sočutja, poln optimizma in zelo prijazen. V srcu sem še vedno ta otrok, samo da sem ujet v telo abrahamovca. (smeh) Želel sem postati vrtnar, pilot, slaščičar, arheolog, pevec, predsednik države ... Vse bi mi uspelo, samo če bi imel deset življenj. Ja, na samem koncu se je bila bitka med kapitanom ladje in pevcem, in vemo, kaj je zmagalo. (smeh)
Mnogi menijo, da je Werner vaše umetniško ime, vendar ni, kajne? Kakšna je zgodba vašega poimenovanja?
Moje pravo ime je Werner. Dobil sem ga po svojem krstnem botru Wernerju. Moji starši oddajajo apartmaje na morju že več kot 50 let in nekoč sta prišla tudi gosta iz Nemčije, Werner in Irma. Z mojimi starši so postali dobri prijatelji. Moja mami je zelo vesela oseba in je vedno prepevala, tudi kadar je delala. Tisti dan pa se ji je zavrtelo in se ni počutila dobro. Zraven sta bila tudi Werner in Irma. Ob pregledu pri zdravniku so ugotovili, da sem bil jaz glavni vzrok slabega počutja. (smeh) Werner in Irma sta se ponudila, da bosta moja krstna botra, starši so to navdušeno sprejeli in se odločili, da me poimenujejo po botru.
Kako ste se podali v pevske vode? Kje ste prvič nastopili, katero pesem ste zapeli?
Kot otrok sem imel prvi nastop v kulturnem domu v Selcah, zapel in zaigral sem na harmoniko pesem Na planincah, star pa sem bil šest let, in takrat sem bil še dvakrat povabljen na oder. V srednji šoli me je oče prijavil na tekmovanje pevcev amaterjev na Reki, kjer sem zmagal. Pel sem pesem Zbog jedne divne crne žene, pesem mojega dragega prijatelja Krunoslava Slabinca - Kića, ki nas je žal letos zapustil, moral bi biti tudi gost na mojem koncertu v dvorani Tabor v Mariboru ob praznovanju 30. obletnice glasbene kariere marca lani. Ta koncert je zdaj prestavljen že tretjič, na jesenski termin, novembra letos.
Lani ste praznovali 30 let profesionalne glasbene kariere. Če se danes, po letu dni epidemije in letu dni, odkar ste glasbeniki doma, ozrete na teh 30 let, kakšni občutki vas prevevajo?
Ne preveč lepi občutki. So čudoviti za nazaj, nimam pa dobrega občutka za naprej.
Ves čas je z vami žena Andreja, ki je vaša menedžerka. Kako usklajujeta delo in zasebnost?
Midva sva navajena na vse: na težke, a tudi na lepe trenutke življenja. Življenje zajemava z veliko žlico, vsak izziv sprejmeva kot izkušnjo, ki te nauči nekaj novega in izjemnega. Ponosna sva na vse, kar sva naredila in ustvarila v življenju. Po 30 letih uspešne kariere in 20 izdanih ploščah bi lahko z lahkoto rekla: dosti je, zdaj greva pa samo uživat in počivat, a to ne bi bila midva, saj nisva navajena mirovati in počivati – no, na dopustu že, ne pa v življenju. Pred seboj imava še ogromno energije in ciljev, naj pa povem, da nama ni bilo nič podarjeno ne od države ne od »strica iz Amerike« ali staršev, vse sva sama dosegla in ustvarila s svojim pridnim delom, zato vedno pravim, da naju čuva Bog, saj on vse vidi in pridne ljudi vedno nagradi.
Veljata za usklajen in zaljubljen par – lahko razkrijete vajin recept?
Živi življenje brez mask in brez igranja, bodi to, kar si. Ljubezen ne prenese igre, zato je tako veliko propadlih zakonov oziroma nesrečnih in naveličanih zvez. Danes igrajo vsi, meni pa je to malo bedasto, ker sem človek, ki ne igra in se ne spreneveda. Potem sicer izpade, kot da sem jaz malo čuden v tej družbi, a me to ne moti, sem se navadil ...
Stopili ste na novo poslovno pot, s čim se boste ukvarjali zdaj? Ali to pomeni, da boste pevsko kariero obesili na klin?
Ne. Prilagodim se pač vsaki situaciji. Ljudje morda poznajo deset odstotkov moje življenjske poti, imajo predsodke in vidijo samo tisto, kar hočejo videti. Sem drugačen in poseben človek – nekaterim je to všeč, drugim pa ne. Zvezdništvo me je vedno živciralo, tudi pred 20 leti, ko sem bil na vrhuncu kariere, sem bil preprost in navaden človek. To vedo vsi, ki so prihajali že takrat na moje velike koncerte po športnih dvoranah. Pojem in vedno bom pel, saj to rad počnem in je to moja duševna hrana. Glasba je čustvo, vse drugo, kar vam prodajajo, je nateg. Če ni interakcije med pevcem ali skupino in publiko, je to prodajanje megle, ne pa glasba. To lahko po 30 letih kariere tudi javno povem.
Posneli ste nov duet z Ruskom, menda je bilo na snemanju zelo zabavno ...
Posnela sva duet Druže moj in čudovit videospot v Abitantih. Veliko se je dogajalo v zakulisju, presenetila sta nas Saša Lendero in Miha Hercog, imeli smo se noro dobro. Rusko je srčen človek, podoben meni, in namesto možganov uporablja srce, tako kot jaz. Pesem je namenjena za vse trge in države bivše Jugoslavije, čakava le, da se zadeva umiri in cirkus konča, da lahko v živo predstaviva svojo novo pesem.
