Kakšen je pomen nastanka Osvobodilne fronte v luči današnjega časa, ko je v družbi vse več nestrpnosti?
To je za nas zelo pomemben praznik. Ustanovitev Osvobodilne fronte pred 80 leti je aktualna še danes. Takrat so ugotovili, da je nastopil čas, da slovenski narod organizira upor proti okupatorju. To je kristalno jasno, brez kakršnihkoli političnih primesi. Šlo je za biti ali ne biti.
Na vaše vprašanje, kako danes aplicirati sklepe in sploh Osvobodilno fronto na današnji sodoben čas, lahko odgovorim, da je ponovno nastopil takšen čas kot pred 80 leti. Čas, ki ga zdaj živimo, je za vse težak in omejevalen, zato je po mojem prepričanju ponovno nastopil čas za neke vrste osvobodilno fronto. Organizirati bi jo morali mladi in malo manj mladi ter stopiti skupaj in vliti ljudem veliko več optimizma in vsega tistega, kar ljudje najbolj potrebujejo ali potrebujemo za to, da stopamo v življenje bolj odločno in da imamo vero v tisto, kar delamo. Še zlasti pa bi morali imeti vero v delovanje države.
V zadnjih dneh je z desnice slišati trditve, da gre za zlagan datum, saj je bila Osvobodilna fronta ustanovljena 26. aprila, državni praznik pa je 27. aprila.
To so kalkulacije. Naj to primerjam s spravo. Ko nekateri ponudijo spravo, v naslednjem trenutku pa rehabilitirajo zločinca ali razbijejo spomenik narodnoosvobodilnemu boju, se sprašujem, kakšna naj bi bila ta sprava.
Osvobodilna fronta je za nekatere moteč faktor, zato ker je edinstvena organizacija v nekdanji zasužnjeni Evropi, ki je uspešno, da ne bo pomote, v njej niso bili le komunisti, združila ljudi v upor.
Kot veste, je v parlamentarno proceduro vložen predlog dopolnitev zakona o delu prostih dni, po katerem bi 13. maj postal nov državni praznik. Takrat so karabinjeri na Mali gori pobili nekaj tigrovcev, med njimi tudi vojaškega vodjo Zelena, ki ga imamo tam na sliki (sogovornik pokaže na fotografijo v njegovi pisarni, op. p.). Tudi to je poskus zanikanja Osvobodilne fronte. Že podatek, da se je aktualna vlada odločila, da bo na Mali gori priredila državno proslavo, veliko pove.
Rehabilitacije domobranstva ni mogoče doseči brez zanikanja Osvobodilne fronte in partizanskega boja. Po koncu osamosvojitvene vojna sta si tedanji predsednik Milan Kučan in nadškof Alojzij Šuštar v Kočevskem rogu segla v roke.
Zakaj zavračate predlog sprave, ki ga je ponudila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ima podporo predsednika republike?
Za 80. obletnico Osvobodilne fronte smo pripravili spomenico, v kateri med drugim sporočamo, kako vidimo poskus sprave s strani kogarkoli, v tem primeru s strani Sazuja. Sprava, ki jo je ponudil Sazu, ločuje partizane od komunistov, posledično ločuje kar nekaj zgodovinskih dejstev, ki jih ne morete ločiti, in to ne more biti sprava. Zakaj? Sprava mora temeljiti na dejstvih in sprava ne more biti sredstvo za opravičevanje kolaboracije. Sprave ne morete vzeti iz zgodovinskega konteksta samo enega delčka, ampak jo morate utemeljiti na celotni preteklosti. Preteklost ostane takšna, kot je, ker gre za dejstva, ki so se nekoč zgodila. Zato ne morete ločiti komunistov od partizanov in ugotoviti, da domobranstvo ni bila pravilna odločitev. Gre za zanikanja dejstev, ki so se resnično zgodila, in navsezadnje tudi za poskus zanikanja zgodovinskega pomena Osvobodilne fronte.
Obenem je treba ob tej razpravi poudariti, da je bila domobrancem nekajkrat ponujena amnestija. Takrat je bil čas za ugotovitev, da so na napačni strani.
Pred zaključkom vojne?
Že prej, pa tudi tik pred zaključkom vojne. Na koncu, to moram povedati, da razčistimo stvari in jih postavimo na pravo mesto, so domobranci zaprisegli esesovskim enotam, ki so pustošile po Sloveniji in Jugoslaviji. Najbolj zavrženi vojski, ki je na nečloveški način obračunala ne le z Judi, temveč z na stotisoče drugimi ljudmi v taboriščih. Enako so ravnali z ujetniki.
Zakaj nikoli nihče ne pove, da obžalujejo svoja dejanja, med drugim na Svetem Urhu, kjer so mučili številne ljudi. Danes je ta mežnarija obnovljena, na njej pa se še vidijo posledice vojne, tam je tudi nekaj dokumentarnega gradiva. Dejstvo je, da smo ena redkih, če ne edina država, ki povzdiguje kolaboracijo. Povzdigujejo, da ne bo pomote.
Zakaj je tako?
Ne morejo se sprijazniti, da se je to zgodilo. Tega greha se mora oprati marsikdo, tudi ljubljanska cerkev, ampak tega se ne da narediti prek zanikanja Osvobodilne fronte in partizanstva. Eno in drugo je dejstvo. Pomiritev? Sprava, med kom? Med partizani in domobranci ni mogoča, ker jih ni več. Sprava med nami, ki smo nasledniki enih in drugih, je nemogoča. Pomiritev je mogoča. Naj ponovno poudarim, da sta si pomiritev z roko v roki leta 1991 zaželela takrat najvišja predstavnika države in cerkve, nekdanji predsednik Milan Kučan in nadškof Alojzij Šuštar.
Kako pa pri tem vidite vlogo predsednika države? Zveza je bila kritična do njegovega lanskega obiska v fojbah.
Predsednik države poskuša ugajati vsem, vendar dvema stranema hkrati ne gre. Polaganje vencev na grob neznanega vojaka ustaške NDH (Neodvisna država Hrvaške, op. p.) v Mariboru in polaganje vencev pred spomenike Osvobodilne fronte nekako ne gre skupaj. Do predsednika države smo zelo kritični, predvsem zaradi tega, ker se velikokrat zaobidejo zgodovinska dejstva.
Do njegovega lanskega poklona na fojbi smo bili zelo kritični, jaz kot Primorec še posebej, saj sem doma iz tistih krajev. Primorci mislijo, da smo s tem italijanskim ezulom dali prosto pot v njihovo domišljijo, da so partizani v tisto fojbo zmetali na tisoče ljudi. Vprašati se je treba, zakaj je ta fojba zalita z enormnimi količinami betona.
Po drugi strani gre pri poklonu predsednika Pahorja pri fojbi in poklonu italijanskega predsednika Sergia Mattarelle na Bazoviški gmajni, kjer so 6. septembra 1930 ustrelili štiri tigrovce, za pietetno dejanje.
Takoj po dogodku sem bil na obisku pri Pahorju. Povedal se mu, da je poklon Mattarelle pobitim tigrovcem akt, ki ga je treba nadaljevati. Te pobite ljudi je treba rehabilitirati, še danes veljajo za teroriste in sovražnike države, saj jih je obsodilo fašistično sodišče za zaščito države. V trenutku poklona predsednikov so bile bazoviške žrtve uradno še vedno teroristi. Bili pa so protifašisti. Zato bi morali biti rehabilitirani!
Najpomembnejše je, da se predsednik Mattarella ali katerikoli drugi italijanski predsednik vsem žrtvam pokloni na gramozni jami ali kje drugje. To je zame in za našo zvezo zelo pomembno dejanje, ki bo prispevalo k sprejetju preteklosti in umiritvi odnosov. Tako dejanje bo resnično pietetno.
Enkrat sem že zapisal, ne za šalo: »Stvari gredo tako naprej, da se bomo morali na koncu mi Slovenci opravičiti Italijanom, da so nas napadli.« Ne vem, zakaj bi morali vedno capljati zadaj in se sramovati, če so nas napadli. Povzročili so žrtve, obžičili Ljubljano, kar je bil edinstven primer ne le v Evropi, temveč tudi na svetu. Predsednik Pahor je s tem odprl pandorino skrinjico, zato bi jo moral znati tudi zapreti.
V zadnjem času sicer združenje pogosto komentira vsakodnevne dogodke.
Zveza združenj borcev NOB ni sama sebi namen, poskušamo biti aktualni in sestavni del družbe. Naša zveza, ki šteje okoli 40.000 članov, se odziva na aktualne dogodke in družbena gibanja.
Nismo politična stranka. Smo nevladna organizacija. Vsak je lahko naš član ne glede na to, katero stranko podpira ali je tudi njen član. Izhajamo iz tega, da želimo zagotoviti pogoje za boljše življenje. To vključuje oskrbo starejših, ki jih je med našimi člani največ, seveda je treba ob tem poskrbeti tudi za mlajše.
Mogoče je še najpomembnejše, da smo zelo aktivni na mednarodnem področju, zlasti z Italijani in Hrvati, s katerimi imamo občasno tematske konference. Z Italijani se je to izkazalo za zelo dobro, saj se odpirajo nekatera vprašanja glede razstave v Trstu, ki je posvečena napadu Italijanov na Jugoslavijo in Slovenijo.
Pri pripravi razstave je sodelovalo veliko italijanskih zgodovinarjev, ki so svoji vladi sporočil, da bo treba priznati, da so prav oni napadli in naredili velike zločine v Sloveniji in še kje drugje. Tudi v Jugoslaviji, če vzamemo za primer Rab, kjer je v taboriščih umrlo veliko Slovencev. Veseli nas, da so pri tem projektu sodelovali tudi slovenski zgodovinarji.
Slovenski veleposlanik v Rimu je pred časom izrazil nasprotovanje sodelovanju Moderne galerije na razstavi umetnikov iz nekdanje Jugoslavije.
Aktualni vladi ni v interesu, da bi promovirala mednarodno dejavnost, ki bi prikazala fašizem, ki je napadel Slovenijo oziroma Jugoslavijo. To poskušajo prikazati na drugačen način, kar za nas ni nobeno presenečenje, saj to spada v dojemanje trenutno vladajočih struktur, ki zagovarjajo domobranstvo in neke druge vrednote, ki so izgubile 2. svetovno vojno. Mi pa smo bili med zmagovalci druge svetovne vojne!
V zadnjem obdobju prihaja do povečanega števila skrunitve spomenikov. Tako partizanskih kot tudi domobranskih.
To izkazuje zelo močna čustva in še zelo živo pripadnost, a je to po moji oceni povezano s političnim časom, saj se bližajo volitve. Kadarkoli se namreč bližajo volitve, se dogajajo podobne stvari. Napadi na NOB, napadi na posameznike in skrunitve spomenikov so sestavni del predvolilnega časa, ki se je v naši državi po vsej verjetnosti že začel.
Zveza je bila lani izključena iz državne proslave ob dnevu državnosti. Kako potekajo priprave na letošnjo jubilejno 30. obletnico?
Zveza borcev sodeluje v Koordinaciji domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, kjer vse domoljubne organizacije zelo dobro sodelujemo. Smo prijatelji in zelo dobri sodelavci.
Priprave na letošnjo proslavo potekajo brez zveze združenj borcev. Ne da so nas letos izključili, niso nas povabili v odbor za pripravo proslave. S tem so povedali, da smo nezaželeni in da nimamo kaj iskati na tej prireditvi.
Osvobodilna fronta je temelj vsega, kar se danes dogaja, vsi smo veliko naredili, da imamo danes samostojno državo. Pri tej vladi pa je tako, da ko vlada, izključuje druge, ko vladajo drugi, pa ta vlada izključuje sebe. To se je pokazalo ničkolikokrat.
V Sloveniji so priljubljene alternativne proslave. Boste pripravili svojo?
Ne, ne, ne. To bi bila zelo slaba popotnica. Mi spoštujemo državo, državne simbole in državne proslave. Državna proslava je lahko le ena. Nimamo dveh držav. To je svoj čas počela ta vlada.
Mi imamo svojo osrednjo društveno proslavo (kot vsako leto), letos na žalost virtualno, ob 80. obletnici Osvobodilne fronte. Bo proslava za vse nas in tudi Slovence, ki ohranjajo spomin na Osvobodilno fronto.
