Zato so v začetku leta z velikim odobravanjem sprejeli predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o dopolnitvi zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero bi prepovedali oglaševanje na kmetijskih površinah.Potezo ministrstva so ocenili kot zelo pogumno, saj se zavedajo, da se ni lahko upreti kapitalu in lobijem, kar so ne nazadnje večkrat izkusili tudi sami v več kot dveh letih opozarjanja na nekontrolirano zunanje oglaševanje na reklamnih panojih ter pozivanja političnih strank in odgovornih ustanov k ukrepanju.
Je Podgoršek klonil pod pritiski?
A veselje ni dolgo trajalo, skalil ga je kmetijski minister Jože Podgoršek sam, ko je pred dnevi izjavil: »Zelo verjetno bomo dovoljevali oglaševanje na sicer legalno zgrajenih objektih, kot so kozolci in podobno, ne pa na objektih, ki bi jih postavili samo za namene oglaševanja.« Minister je s tem pravzaprav priznal, da je klonil pod pritiski in bo z omenjeno izjemo v zakonu pustil »luknjo« za oglaševalce, razočarano ugotavljajo v iniciativi, ki je januarja 2019 nastala pod vodstvom Bogdana Dularja kot odgovor družbe na nekontrolirano razraščanje oglaševanja v javnem prostoru, ki uničuje pokrajino, zmanjšuje prometno varnost, s stalnim »oglaševalskim bombardiranjem« pa vznemirja posameznika in mu ne daje možnosti »odjave«. Zato si prizadeva za ostrejšo regulacijo zunanjega oglaševanja in prepoved oglaševanja na kmetijskih zemljiščih po vzorcu Avstrije in Nemčije.
Če so izjeme, ni težko zaobiti pravil
»Očitno so bile v vmesnem času zelo aktivne lobistične skupine, ki se borijo, da se na slovenskem podeželju nadaljuje nekontrolirani raj za oglaševalce, ki vse bolj spominja na smetišče. Glede na ministrovo izjavo bo oglaševanje tudi v prihodnje dovoljeno na kozolcih. Kot vemo, spada kozolec med slovenske posebnosti in je s tem del kulturne dediščine, ki bi jo morali varovati v svoji prvobitnosti. Danes nima več funkcije, za katero je bil zasnovan, torej za sušenje sena in pridelkov, saj se je način pridelave hrane spremenil in moderniziral. Zaradi tega kozolci tudi niso več potrebni in ni več nobenega razloga, da bi gradili nove. Kot lahko opazimo, pa se je v zadnjih letih postavilo veliko novih kozolcev izključno za namene oglaševanja. Ti kozolci niso zasnovani kot tradicionalni, ki so dvokapni, ampak so večinoma enokapni in kot taki nimajo kulturne vrednosti. A tu ne gre zgolj za kozolce; med legalno zgrajene pomožne kmetijske objekte poleg njih spadajo kmečke lope, silosi, rastlinjaki, kašče, kleti … Zato je še kako na mestu bojazen, da bo oglaševanje dovoljeno tudi na teh objektih.«
Izobešanje oglasnih panojev
Na OSRP sklepajo, da za postavitev teh objektov ne bo težko pridobiti dovoljenj, če so sploh potrebna, kar je po njihovem mnenju samo voda na mlin za oglaševalce, ki seveda ne bodo navedli, da bo objekt pravzaprav stojalo za oglasni pano. »Znano je, da so ponudniki oglaševanja tako vplivni in finančno močni, da jim ne bo težko zaobiti zakonodaje, ki ni napisana popolnoma nedvoumno. Samo iz zgoraj navedenih dejstev lahko sklepamo, da bodo prej ali slej obstoječe montažne jeklene konstrukcije in oglasni stebri postali kozolci ali drugi pomožni kmetijski objekti. Poleg tega lastniku zemlje nihče ne more preprečiti, da na svoji zemlji parkira odsluženo prikolico, ki je kot nalašč primerna za izobešanje oglasnega panoja ali podobno. Tudi ti oglasni objekti pa bi morali biti omejeni z oddaljenostjo od ceste v skladu z zakonom o cestah, za njihovo postavitev bi bilo treba pridobiti dovoljenje pristojnih služb, in sicer tako za lokacijo kot velikost in vsebino.«
