V soboto se bo na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije v Bruslju začelo cepljenje približno 300 diplomatov, ostalih zaposlenih in njihovih družin. Organizira ga ministrstvo za zunanje zadeve, ki si je očitno uspelo izboriti tudi želeno vrsto cepiva. V nasprotju z zaposlenimi v šolstvu in maturanti, ki jim je država namenila cepivo proizvajalca AstraZeneca, bodo uslužbenci na stalnem predstavništvu in njihovi družinski člani prejeli odmerek cepiva proizvajalca BioNTech-Pfizer, ki velja za učinkovitejše.
To je do zdaj država v veliki večini namenjala za cepljenje starejših in kroničnih bolnikov. A zdaj je med skupine, ki jih epidemija covida-19 najbolj ogroža, uvrstila tudi diplomate na delu v tujini – ne glede na njihovo starost. To je omogočila s spremembami pravil cepljenja, ki dokazujejo, da v Sloveniji o vrstnem redu ne odloča zdravstvena stroka, ampak vladajoča politika.
Na eni strani je tako država pri sistemu cepljenja vzpostavila skupine privilegiranih, v jeziku SDS prvorazrednih, med katerimi so ob diplomatih še člani vlade, poslanci, župani in direktorji občinskih uprav, zaposleni na ministrstvih, ki izvajajo nujne naloge, celoten urad predsednika republike, ustavno sodišče in zaposleni v sodstvu, ki izvajajo naloge, nujne za delovanje pravosodnega sistema. Na drugi strani je Slovenija še vedno daleč od precepljenosti starejših od 80 let. Po tem kriteriju je v spodnji polovici držav EU.
Diplomati v isti skupini kot starejši od 70 let
Kako je torej mogoče, da bodo diplomati in njihovi družinski člani do odmerka cepiva BioNTech-Pfizer prišli prej kot velika večina ljudi, starih od 60 do 70 let? Uvrstitev diplomatov med prednostne skupine je uredil Jelko Kacin, nacionalni koordinator za cepljenje in nekdanji slovenski veleposlanik pri zvezi Nato. To se je zgodilo, ko je vlada konec februarja sprejela novo, drugo različico strategije cepljenja. Diplomate je takrat uvrstila takoj za posebno ranljivimi kroničnimi bolniki in pred osebe, stare od 65 do 69 let.
To je vlada storila v nasprotju s priporočili stroke in posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki jo vodi Bojana Beović. A to za diplomate očitno ni bilo dovolj. Konec marca je sledil nov popravek strategije, ki je še pospešil njihovo cepljenje.
Do takrat so bili namreč diplomati v osmi skupini, skupaj s posebej ranljivimi kroničnimi bolniki in starostniki, starimi od 70 do 74 let. Pred njimi bi se moralo cepiti vsaj 269.000 starejših od 75 let, zdravstvenih delavcev, oskrbovancev v domovih za starejše občane (DSO), njihovih zaposlenih in drugih najbolj ogroženih kategorij ljudi. Toda z novim popravkom strategije so se diplomati naenkrat znašli še višje. Vlada jih je uvrstila v drugo skupino – skupaj s starejšimi od 70 let in posebej ranljivimi kroničnimi bolniki. To je pomenilo, da je bilo pred njimi še slabih 76.000 ljudi.
Kako je zunanje ministrstvo prišlo do Pfizerjevega cepiva
Nato je vlada diplomatom omogočila še boljše cepivo. Še do prejšnjega tedna je bilo zanje na voljo le cepivo proizvajalca AstraZeneca. Tako so namreč določala priporočila in navodila NIJZ za cepljenje »v razmerah, ko so količine cepiv zelo omejene«. V njih je pisalo:
- da se cepivi BioNTech-Pfizer in Moderna prvenstveno uporabljata za cepljenje starejših od 75 let, oskrbovancev DSO, zdravstvenih delavcev, starih 65 let ali več, in dijakov zdravstvenih šol, starih od 16 do 18 let;
- šele ko bi cepili vse starejše od 75 let, ki se želijo cepiti, bi lahko cepivi Pfizer-BioNTech in Moderna uporabili za starejše od 65 let in posebej ranljive kronične bolnike;
- za vse ostale v starosti od 18 do 64 let, torej tudi diplomate, pa je na voljo izključno cepivo AstraZeneca.
Toda v novih priporočilih za cepljenje, ki jih je objavil v petek, je NIJZ brez pojasnila črtal vse omejitve, ki so določale, komu je katero cepivo namenjeno. V dokumentu je pustil le eno pravilo – da zaradi omejenih količin posameznih cepiv in logističnih razlogov ni mogoče izbirati med cepivi, s katerimi bi se posameznik želel cepiti. »V skladu z mnenjem posvetovalne skupine za cepljenje se cepivo AstraZeneca lahko uporablja za vse starejše od 18 let,« piše v priporočilih.
To pomeni, da lahko na NIJZ po novem sami presojajo, komu bodo poslali katero cepivo. Po kakšnem kriteriju so torej diplomati prejeli cepivo Pfizer-BioNTech, ni znano. A o tem, da bodo cepljeni s tem cepivom, je ministrstvo za zunanje zadeve, ki ga vodi Anže Logar, zaposlene na Stalnem predstavništvu RS v Bruslju obvestilo takoj po spremembi priporočil NIJZ.
Slovenija pri cepljenju zaostaja za EU
Te sreče kot diplomati niso imeli številni drugi. Recimo maturantje, ki jih je vlada prav tako ob nasprotovanju strokovne skupine za covid-19 uvrstila med prednostne skupine, »da ne bi bili zaradi možnosti okužbe z novim koronavirusom še dodatno v stresu in bi se lahko v miru pripravljali na zrelostni izpit«. Čez nekaj dni bodo praktično vsi med njimi, ki se bodo za to odločili, cepljeni z astrazeneco. Verjetno je tudi zato njihov odziv manjši od vladnih pričakovanj. Na NIJZ so tako prejeli naročilo za 2625 odmerkov cepiva za maturante in zaposlene, ki neposredno sodelujejo pri izvedbi mature. Med njimi je 47 naročil za cepljenje mlajših od 18 let, ki bodo dobili cepivo Pfizer. V letošnjem šolskem letu bo sicer poklicno in splošno maturo opravljalo nekaj manj kot 17.000 dijakov.
In kje so v vladnih načrtih starejši? Po najnovejših podatkih Evropskega centra za obvladovanje nalezljivih bolezni (ECDC) je bilo v EU s prvim odmerkom cepiva v povprečju cepljenih že 72,5 odstotka starejših od 80 let. V Sloveniji je ta delež med najnižjimi in znaša 58,3 odstotka. Slabše se je odrezalo le osem držav, in sicer Bolgarija, Hrvaška, Estonija, Grčija, Latvija, Litva, Poljska in Slovaška. Daleč pred Slovenijo so Irska in Islandija (obe 98 odstotkov), Danska in Malta (obe 97 odstotkov) in skandinavske države. Pri cepljenju starejših od 80 let z drugim odmerkom pa je naša država s 50-odstotnim deležem malce nad evropskim povprečjem.
Slovenija zaostaja tudi pri cepljenju vseh odraslih oseb. V EU je bilo po mednarodnih podatkih s prvim odmerkom cepljenih 20,4 odstotka ljudi. Precepljenih je bilo 7,8 odstotka ljudi – to so vsi tisti, ki so ali prejeli drugi odmerek ali cepivo, ki potrebuje samo en odmerek. Slovenija je v obeh skupinah pod povprečjem EU. Do zdaj smo v naši državi s prvim odmerkom cepili 19,3 odstotka ljudi, torej v povprečju vsakega petega odraslega prebivalca Slovenije, precepljenih pa je 7,1 odstotka ljudi.
