Predsednik mandatno-volilne komisije Ivan Hršak (Desus) je na včerajšnji seji pojasnil, da poslovnik državnega zbora ureja članstvo v matičnih delovnih telesih, za preiskovalne komisije pa velja poslovnik o parlamentarni preiskavi. Ta pa v 6. členu v primeru uvedbe parlamentarne preiskave na zahtevo tretjine poslancev določa, da imajo vse poslanske skupine v preiskovalni komisiji enako število članov oziroma njihovih namestnikov.
Koalicijski poslanci so ob pomoči kolegov iz SNS, Desusa in poslanca narodne skupnosti dosegli, da državni zbor po novem ni več prostor, kjer bi imelo vseh 90 poslancev enake pravice. Pred kratkim ustanovljeni poslanski skupini nepovezanih poslancev, ki jo sestavljajo Janja Sluga, Igor Zorčič, Branimir Rajić in Jurij Lep, so namreč preprečili, da bi imela svoje predstavnike v delovnih telesih parlamenta.
Šest poslanskih skupin nepovezanih poslancev
Poslovnik državnega zbora sicer ne zapoveduje, da bi poslanska skupina nepovezanih poslancev to pravico morala imeti, temveč jo z besedo »lahko« zgolj dovoljuje kot možnost, a so jo v zgodovini samostojne Slovenije poslanske skupine nepovezanih poslancev vedno imele.
Do zdaj je bilo ustanovljenih šest tovrstnih poslanskih skupin. Prva je nastala februarja 2007, ko je dobro leto pred parlamentarnimi volitvami razpadla nekdanja dolgoletna najmočnejša politična stranka v državi LDS, iz katere je izstopili 12 od 23 poslancev. Štirje izmed njih so ustanovili poslansko skupino nepovezanih poslancev, ki sta se ji nato pridružila še dva nekdanja poslanca LDS.
Kolegij državnega zbora, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki državnega zbora, vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti, je šele po dveh mesecih in pol sprejel novo razdelitev članstva v delovnih telesih. Državnemu zboru je tedaj predsedoval poslanec SDS France Cukjati, na katerega so letele kritike, da nepovezanim poslancem z zavlačevanjem onemogoča začetek sodelovanja v delovnih telesih. Poslanska skupina nepovezanih poslancev je morala odločitev dejansko izsiliti, saj je kolegij to uredil šele po njihovi napovedi, da bodo do nadaljnjega obstruirali seje državnega zbora.
V začetku leta 2008 je iz nekdanjih treh poslancev SNS nastala poslanska skupina nepovezanih poslancev, ki pa je delovala le dva meseca, ko so poslanci ustanovili stranko in poslansko skupino Lipa.
V naslednjem parlamentarnem mandatu so poslansko skupino nepovezanih poslancev leta 2010 ustanovili Andrej Magajna (SD), Vili Rezman in Franc Žnidaršič (oba Desus), ki so iz različnih razlogov izstopili iz svojih strank, a so ob tem ohranili svoja članstva v delovnih telesih.
Dober mesec pred parlamentarnimi volitvami leta 2014 je nastala nova poslanska skupina nepovezanih poslancev, ki jo je po odstopu predsednice vlade Alenke Bratušek (Pozitivna Slovenija) in razpadu vladne koalicije ustanovila pisana druščina. Sestavljali so jo nekdanji člani Državljanske liste, Desusa in Pozitivne Slovenije. Še preden bi lahko prišlo do spremembe delovnih teles, se je mandat zaključil.
Že dober mesec po volitvah je nastala nova poslanska skupina, ki so jo ustanovili nekdanji trije člani poslanskih skupin SMC in Zavezništva Alenke Bratušek. Čeprav je štela le tri predstavnike, je imela svoje člane v delovnih telesih državnega zbora.
Ohranitev večine v odborih
Aktualne opozicijske stranke so sicer v primeru Zorčiča, Sluge, Rajiča in Lepa prepričane, da je manjšinska koalicija s pomočjo poslancev Desusa in SNS sodelovanja na delovnih telesih preprečila, ker bi v nasprotnem primeru izgubila večino tudi v njih, kar bi dodatno otežilo njeno vladanje.
