Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je razpisal rok za zbiranje 40.000 overjenih podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah. 40-dnevni rok začne teči prihodnji torek, 20. aprila.
Potem ko je državni zbor sprejel novelo zakona o vodah, ki po prepričanju okoljevarstvenih organizacij zaradi širitve dovoljenih gradenj na vodnih in priobalnih zemljiščih predstavlja grožnjo onesnaženja podtalnice, sta gibanji Zdrava družba in Za pitno vodo ločeno zbrali zahtevanih 2500 podpisov za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma.
Glede na to, da je samo Zdrava družba v sedmih dneh, v času začasnega zaprtja države in velikonočnih praznikov, zbrala 33.670 podpisov, se najverjetneje obeta rekordna podpora, tako za razpis referenduma kot zavrnitev spornega zakona.
Največ podpisov za referendum o zakonski zvezi
Do zdaj je daleč največ podpisov pod pobudo za razpis referenduma leta 2015 zbrala koalicija Za otroke gre, ki je nasprotovala uzakonitvi istospolnih zakonskih zvez. Razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je podprlo 80.518 volivcev. Na glasovanju je dobrih 63 odstotkov volivcev nasprotovalo noveli, zato ta ni stopila v veljavo.
To je bil tudi zadnji uspešni referendum, katerega izvedbo je predlagalo najmanj 40.000 volivcev in volivk.
Od osamosvojitve do danes je v Sloveniji potekalo 22 referendumov, izmed katerih jih je na podlagi ljudske iniciative devet predlagalo najmanj 40.000 volivcev. Značilnost dosedanjih referendumov, ki jih je državni zbor razpisal na podlagi zahteve volivcev, je njihova izjemna uspešnost. Na sedmih referendumih oziroma v 77 odstotkih primerov so namreč volivci potrdili stališča pobudnikov referenduma.
Leta 2011 sta zaradi referendumske zavrnitve padla zakon o malem delu (80 odstotkov proti) in pokojninska reforma (72 odstotkov proti), leto kasneje se prav tako ni uveljavil družinski zakonik, proti temu je na referendumu glasovalo dobrih 54 odstotkov volivcev.
Leta 2003 pa je skupini 40.000 volivcev na referendumu uspelo s predlogom o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ne glede na datum sklenitve pogodbe s predhodniki Telekoma. Njihov predlog so na referendumu potrdile dobre tri četrtine volivcev.
Isti dan je potekal tudi referendum o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, ki naj bi po predlogu 40.000 volivcev delovale kot enotno podjetje, v primeru privatizacije pa naj bi država v njih ohranila večinski delež. V nasprotju z referendumom o povračilu vlaganj v Telekom pa predlagatelji v primeru Slovenskih železnic niso bili uspešni. Predlog je podprlo 47 odstotka volivcev, proti jih je bilo slabih 51 odstotkov.
Dvakrat neupoštevana volja
V primeru dveh referendumov, ki sta potekala na podlagi zahteve volivcev, pa se je zgodilo, da njihova volja ni bila upoštevana. Prvič se je to zgodilo že na prvem referendumu v samostojni Sloveniji, ki je potekal leta 1996. Volivci so se takrat izrekali o volilnem sistemu. Večinski volilni sistem je predlagalo 40.000 volivcev, skupina 30 poslancev je predlagala proporcionalnega, državni svet pa kombiniranega. Čeprav je leta 1996 največ podpore prejel predlog volivcev (44,5 odstotka), je v Sloveniji še danes uveljavljen proporcionalni sistem.
Prav tako so volivci leta 2003 na referendumu izglasovali nedeljsko zaprtje trgovin, a je do tega dejansko prišlo šele lani jeseni, torej 17 let kasneje.
