Naši stroki in politiki nikakor ne uspe obdržati odprtih vrat izobraževalnih institucij. Šola spet poteka na daljavo, kljub temu da so vsi odgovorni zatrdili, da bodo šole in vrtce zapirali nazadnje. A tako imamo odprte trgovine, večina podjetij deluje praktično nemoteno, otroci pa bodo doma vsaj še do konca tedna, ob trenutnem razvoju epidemije pa verjetno še krepko dlje. Kot rešitev je minister za zdravje Janez Poklukar pred prazniki omenil možnost samotestiranja. Otroci bi tako s pomočjo učitelja oziroma učiteljice sami izvedli hitri test.
Diskretna izvedba
V tem tednu bodo začeli o samotestiranju izobraževati zaposlene v vzgoji in izobraževanju, nato pa bi v tednu, ko se šola začne, že začeli s samotestiranjem. Izvajali bi ga v četrtek in petek, da bi potem lahko tisti, pri katerih bi bila okužba potrjena, do ponedeljka šli še na PCR-test. Testirali naj bi se dijaki srednjih šol in nato še učenci zadnje triade osnovnih šol. Ideja ni nova, samotestiranje že izvajajo na Bavarskem, v Avstriji, Luksemburgu, v Veliki Britaniji, na Nizozemskem … Kot so povedali pristojni, naj bi pri nas testiranje potekalo na enak način kot v Avstriji, kjer teste delijo učitelji oziroma učiteljice. Učenci in učenke se podpišejo na test, nato sami vzamejo bris iz sprednjega dela nosnice, palčko vtaknejo v testno tubo in predajo učiteljici. Ta pokapa palčko z reagentom in počaka na rezultat. Ob tem naj učenci ne bi imeli vpogleda v rezultate svojih sošolcev in sošolk.
Nasprotovanje staršev
Ministrstvo za šolstvo je na šole že poslalo okrožnico, v kateri nalagajo učiteljem, naj preverijo interes, koliko učencev in učenk bi prostovoljno pristopilo k tovrstnemu testiranju. A kot kaže, je do zdaj velik odziv predvsem na nasprotni strani. Civilna iniciativa Otrok ne damo je namreč sprožila podpis peticije, s katero zahtevajo, da se otroci vrnejo v šole brez kakršnihkoli pogojevanj. Zbrali so nekaj več kot 13.000 podpisov, slabih 6000 zgolj med prazniki. Kot pravijo, bi testiranje poseglo v svobodno integriteto, zdravje in psihološko stanje otrok.
Pomisleki
Kot pravi stroka, gre za enega izmed pomembnih ukrepov, ki bi lahko preprečil širjenje epidemije. Glavni pomislek ob tem ni, da bi bilo testiranje lahko škodljivo za zdravje, saj zaradi testiranja v več kot letu dni, kar potekajo testiranja, in več kot 2,6 milijona izvedenih PCR- in hitrih testih ni zabeleženih nikakršnih resnih zdravstvenih posledic pri testirancih. Največ resnih pomislekov je torej vezanih na zanesljivost hitrih testov. Podatka o tem, kaj se dogaja z zanesljivostjo testov, nimamo, saj se uradni podatki o številu opravljenih HAT-testov in številu pozitivnih testov ne objavljajo več. Vemo pa, da se je prav na testiranjih delavcev v izobraževanju pokazalo, da so hitri testi brez potrditvenega PCR-testa praktično neuporabni. A stroka opozarja, da so hitri testi le eden od nujnih ukrepov v boju proti covidu-19, ki ga je treba kombinirati z vsemi ostalimi, da bi bili na koncu uspešni v boju z epidemijo. Kot poudarja Roman Jerala s Kemijskega inštituta, so higiena rok in kašlja, redno zračenje zaprtih prostorov, medsebojna razdalja, nošenje mask v zaprtem prostoru, testiranje in cepljenje sestavni deli večplastne rešitve. »Vse bi morali storiti za široko in pogosto testiranje, kar je možno le tako, da si otroci sami vzamejo vzorec,« pojasnjuje Jerala.
Učenci se bodo testirali sami, kaj pa podjetja?
Ugotovitve gospoda Jerale niso sporne, vprašanje pa je, zakaj se tovrstno testiranje ne uvede za gospodarstvo. Nizozemska bo na primer kar 250 milijonov evrov namenila za hitre teste v gospodarstvu. Pri nas so podjetja prepuščena sama sebi. Nekatera teste redno opravljajo že ves čas jesenskega dela epidemije, drugim se to ne zdi smiselno, tretja si tega enostavno ne morejo privoščiti. Država je v PKP 7 sicer namenila 40 evrov na zaposlenega v podjetju za izvedbo hitrih testov v podjetjih. Tisti, ki jih izvajajo redno, so to vsoto zagotovo že porabili, saj je po ocenah vlade znesek zadostoval za nakup petih testov. Ob tem pa je v PKP 7 zapisano tudi, da mora teste izvajati strokovno usposobljeno osebje.
