Preden verjamemo neki spletni objavi, je po besedah Safe.si pametno preveriti njen vir. Če je sporočilo, da je to ali ono ugotovil na primer neki kitajski zdravnik iz Vuhana, zraven pa ne navedejo zaupanja vrednih virov, je to že lahko prvi pomislek v resničnost objave.
Ključna za človeka in to, kako bo v življenju ravnal, se odločal, je informacija. Tudi med epidemijo ni nič drugače; kako bo postopal, kaj upošteval in čemu verjel, je naslonjeno na informacije. Na prave – resnične?
Pozor: svetovni splet, eden od glavnih medijev, ki jih uporablja sodobni človek, je poln nepreverjenih, lažnih zgodb v zvezi s covidom-19, kar med ljudi vnaša še večjo negotovost in dvome.
Novice, ki ogrožajo življenja
Tudi na Safe.si, točki za varnejši internet, ki deluje v okviru projekta Center za varnejši internet, ki ga izvajajo Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Zavod Arnes, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije), opažajo, da se predvsem na družbenih omrežjih pojavlja zelo veliko informacij o bolezni covid-19 in o delovanju ter zaščiti pred koronavirusom, ki so dvomljive. »Zelo veliko je različnih člankov iz nezaupanja vrednih spletnih portalov in videoposnetkov, ki na bolj ali manj prepričljiv način širijo polresnice in laži ter s tem zavajajo bralce in gledalce, obenem pa povzročajo škodo posameznikom in družbi, v nekaterih primerih celo ogrožajo življenja,« podčrtajo.
Napad na svobodo, ki to ni
Gojišče informacij, za katere bi bilo bolje, da bi jih spregledali in celo prijavili kot lažne, zavajajoče, je predvsem na družbenih omrežjih in spletnih straneh z vprašljivim poreklom in namerami. Poudarek: Safe.si svari tudi pred domnevno resničnimi zgodbami, ki so se zgodile »prijatelju prijatelja«. »To je običajna praksa urbanih mitov, da bi zgodba pridobila verodostojnost.«
»Trenutno smo v res težkih razmerah, bolj ali manj zaprti v svoja stanovanja ali hiše, kjer smo skriti pred drobnim sovražnikom, koronavirusom, ki ga ne vidimo. Marsikdo ne razume, kako delujejo virusi in kako lahko pride do okužbe. Zaradi tega misli, da so vsi ukrepi nepotrebni in da gre za napad na njegovo osebno svobodo. Ali pa ga je strah. Oboje se odraža tudi v iskanju in deljenju informacij, ki zanikajo dejansko stanje ali dajejo napačne nasvete,« ugotavljajo na Safe.si.
Tako se po njihovih besedah na facebooku, instagramu in številnih spletnih portalih, ki jih ustvarjajo posamezniki ali skupine posameznikov, pojavljajo številni napačni nasveti, kako se zaščititi pred koronavirusom (na primer vdihavanje vročega zraka iz sušilca za lase), kako prepoznati, ali smo okuženi, in podobno. »Do vseh takšnih objav moramo biti zelo kritični in preveriti pri zaupanja vrednih virih – na primer intervjuji s priznanimi strokovnjaki s področja mikrobiologije in virologije, zdravniki ...« je priporočilo ekipe s Safe.si.
Virus ni tako nevaren
Razložijo tudi, da ima vsak, ki lansira lažno informacijo, neko agendo. »Nekateri laži širijo z namenom škodovanja drugim ali pa z namenom zaslužka (prodaja preparatov, ki naj bi (lažno) ščitila pred okužbo),« pravijo. Naštejejo tudi nekaj pogostih neresnic, ki smo jim bili priča v zadnjem letu, odkar je med nami korona.
Sprva opozorijo na novice in povezave na videoposnetke, v katerih različni »strokovnjaki« zmanjšujejo ali celo zanikajo nevarnosti koronavirusa. »Večinoma gre za lažne novice ('fake news') ali laži, ki niso osnovane na trdnih znanstvenih dejstvih, pojavljajo pa se tudi starejši videoposnetki, ko o obsegu epidemije in nevarnostih koronavirusa še nismo dovolj vedeli,« pojasnjujejo na točki za varnejši internet.
Korona in 5G
Izpostavijo tudi na spletu zelo močno zastopano informacijo, da je širjenje covida-19 povezano s širjenjem omrežij mobilne telefonije pete generacije (5G). »Tudi v tem primeru gre za nedokazana dejstva in laži. Kot primer naj omenimo, da v Iranu nimajo 5G-omrežja, pa je ena izmed najbolj prizadetih držav zaradi koronavirusa,« nas takoj soočijo s protiargumentom.
Spomnimo še na spletne novice, ki so propagirale, da koloidno srebro zdravi covid-19. Kaj hitro, ko se je informacija razpasla tudi med Slovenci, so reagirale celo zdravstvene vrste. Oglasil se je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in sporočil, da če bi zaužili koloidno srebro, bi lahko resno ogrozili svoje zdravje, saj »rezultati različnih toksikoloških študij kažejo na strupenost nakopičenih nanodelcev srebra za jetra. Delci škodljivo vplivajo tudi na imunski sistem in so strupeni za genetski material,« je dejal NIJZ.
Prijavljamo jih
Na koncu Safe.si da jasno vedeti, da so zaradi širjenja laži na družbenih omrežjih že umirali ljudje. »Zato takšnih objav ne delimo dalje in s tem smo naredili že zelo veliko. Prijavimo jih tudi družbenim omrežjem kot lažno novico ('fake news'), da se zmanjša njihovo širjenje, ali pa jih bo omrežje označilo kot lažno novico. Sicer se omenjena omrežja v teh časih intenzivno borijo proti lažnim novicam, pri tem pa so bolj ali manj uspešna.«
Viri lažnih novic so, kot pravijo na Safe.si, zelo različni, družbena omrežja pa so najpogostejša platforma za njihovo deljenje. »O družbenih omrežjih, kot so facebook, twitter, snapchat in podobno, ne smemo razmišljati zgolj kot o straneh, namenjenih komunikaciji, ampak tudi kot o kanalih, prek katerih se širi politična ali kakršnakoli druga propaganda. Velik del svetovne populacije uporablja družbena omrežja, a se mnogo uporabnikov verjetno ne zaveda, da so postala novo politično orodje za širjenje resnic in neresnic. Upoštevati moramo tudi, da je eden izmed glavnih razlogov za objavo in širjenje lažnih novic služenje denarja prek prikazovanja oglasov,« poudarjajo.
Kritičnost in dvom
Sklepne misli Safe.si so, naj ne verjamemo vsemu, kar preberemo na internetu. »Pravzaprav je bolje, da dvomite o vsem, kar berete, ali vidite – še posebno ne verjemite le enemu viru. Ker je na internetu vse več lažnih novic, ki jih poznamo tudi pod angleškim izrazom 'fake news', in drugih laži, je treba biti pozoren in se naučiti prepoznavati, katere novice so prave in katere ne. Živimo v vse bolj povezanem svetu informacij, v katerem je širjenje lažnih novic precej enostavno, zato moramo biti pri branju novic in sprejemanju različnih informacij vedno bolj kritični,« so zaključni poudarki.
