Epidemija in ukrepi, povezani z njenim omejevanjem, so dobesedno ukinili industrijo dogodkov. Živih koncertov že več mesecev ni. Še ko so bili, v poletnem času, so potekali v omejenem obsegu ob strogih ukrepih. Prihodki glasbenikov so skoraj nični. Da ne bi bili povsem odrezani od svojega občinstva, so številni začeli svoje glasbene nastope prenašati prek spleta. V zadnjih mesecih se je tudi občinstvo v pomanjkanju živih koncertov navadilo plačevati vstopnice za spletne dogodke. Nekateri tako koncertirajo kar iz svojih dnevnih sob, drugi organizirajo večje koncerte s prenosom z znanih prizorišč, drugi so za potrebe prenosov preuredili svoje prostore za vaje …
Udarec po obubožanih
A glasbeniki in organizatorji dogodkov so pred nekaj dnevi doživeli neprijeten šok. Dobili so obvestilo Sazasa, da je ta organizacija sprejela začasno tarifo, na podlagi katere bi kar 11 odstotkov bruto dohodka od vsakega spletnega koncerta morali dati tej organizaciji. Odločitev je naletela na buren odziv. Mitja Prezelj, dolgoletni organizator koncertov, je ob tem zapisal: »Sazas, ki v vsem času koronakrize glasbenemu sektorju ni pomagal niti sodeloval z glasbeniki ali organizatorji pri dogovorih, pravzaprav ni niti pisnil v javnosti ničesar o veliki krizi, ki je zajela celoten sektor, ta Sazas se je zdaj odločil, da bo v krizi služil na račun že tako obubožanih glasbenikov in organizatorjev.«
Kaj želi Sazas?
KONEC SPLETNIH KONCERTOV?
Poleg visoke Sazasove tarife je organizatorje spletnih koncertov, ki so le izjemoma dobičkonosni, prizadela še interpretacija Fursa, da DDV za spletne vstopnice znaša 22 odstotkov namesto 9,5 odstotka, kot je običaj pri kulturnih dogodkih. Finančne zahteve države in Sazasa bi lahko pomenile tudi konec spletnih koncertov.
Glede na pojasnilo Sazasa, bi morali organizatorji plačati 11 odstotkov od vseh prihodkov, torej od prodaje vstopnic, oglaševanja, sponzorskih sredstev in katerikoli drugih prihodkov, povezanih z dogodkom. Torej ne od dobička, ampak od ustvarjenega prihodka, ne glede na to, ali je dogodek zabeležil pozitivno bilanco ali ne. Ob tem Sazas želi denar tudi od brezplačnih dogodkov, in sicer 0,11 evra od vsakega posameznega ogleda. Če je ogledov premalo in prihodkov ni bilo, pa ne glede na vse Sazas želi 32,63 evra na dogodek.
Sazas sicer zavrača trditve, da v času epidemije ni pomagal glasbenikom. "Naj spomnimo, da tudi SAZAS beleži velik primanjkljaj dogodkovna katerih bi se uporabljala avtorska glasba. Zmanjšala so se tudi plačila avtorskih nadomestil s strani uporabnikov glasbenih del za poslovne namene (gostinski lokali, restavracije, hoteli, ...) SAZAS-u. Ker je SAZAS zaradi ukrepov in omejitve javnega življenja prejel manj avtorskih nadomestil, bo posledično tudi masa honorarjev, ki se bo delila med avtorje, nižja. Torej so tudi avtorji glasbenih del tisti, ki občutijo škodo zaradi korona krize."
"Poudarit iželimo, da smo bili kontaktirani s strani glasbenikov, ki se pogajajo z državo o možnih ukrepih povezanih z glasbeno dejavnostjo. V ta namen je SAZAS pripravil temeljite ocene trga, ki so pogajalcem omogočile, da so sploh lahko znalipredstaviti vrednost trga koncertov in se imeli možnost pogajati z državo. Takih analiz ni sposoben opraviti nihče drug v Sloveniji," so zapisali v sporočilu za javnost.
Absurdne zahteve
Matjaž Manček, ki je v Centru urbane kulture Kino Šiška odgovoren za glasbeni program, nam je o višini tarife povedal: »Tarifa je celo višja kot pri standardni tarifi za koncerte, še bolj problematična pa je tarifa za (tudi) brezplačne prenose, ob tem da je kategorija ogledov in njihovo štetje popolna siva cona, kar omogoča obračunavanje absurdno visokih nadomestil.« Absurdna je po njegovem mnenju tudi zahteva Sazasa, da se tarifa plača tudi za dogodke, izvedene pred sprejemom tarife. »Absurdno je, da nam želijo zaračunati za čas, ko smo se mnogi organizatorji (pa tudi izvajalci/avtorji sami) trudili vzpostaviti vsaj ta kanal za omogočanje aktivnosti glasbenikov, ko smo investirali v tehnologijo, produkcijo in honorarje nastopajočih, da bi poskušali ohraniti kaj smisla v teh, za avtorje in organizatorje izredno zoprnih časih.«
Vprašljiva pravna podlaga
Začasno tarifo lahko Sazas oblikuje v primeru, da začne obračunavati nekaj, česar do zdaj še ni. Ob tem pa mora vse zainteresirane deležnike povabiti na pogajanja, kar je Sazas tudi storil. A kot kaže, se ne bodo pogajali le o tem, kaj in koliko naj bi se plačevalo, ampak tudi o tem, ali Sazas sploh ima pravni temelj za upravljanje pravic za spletne vsebine. Sazas se v obrazložitvi sklicuje na dovoljenje, ki mu ga je leta 1998 podelil Urad RS za intelektualno lastnino in v katerem piše, da je Sazas pristojen za upravljanje kolektivnih avtorskih pravic v primeru javnih prenosov glasbenih del vključno s kabelskim prenosom. Ali so v to všteti tudi spletni prenosi, pa je vprašanje, na katerega bo moral odgovoriti urad za intelektualno lastnino.
Nadomestilo je potrebno plačati, v primeru brezplačnih dogodkov pa je potrebno postaviti kriterije
"Da se kultura razvija, je potrebno spoštovati avtorsko in izvajalsko pravico, tudi pri virtualnih koncertih, dogodkih, digitalnih streaming servisih, video platformah itd. Je pa vsekakor nerodno, da se tovrstne spremembe uvaja v tako občutljivem času, ko je glasbena scena povsem na psu in se išče možnosti, kako vsaj za silo ohranjat stik z publiko," je prepričan glasbenik Janez Dovč. "Začasna tarifa ima po mojem mnenju kar precej pomanjkljivosti, nedoločenosti, obenem je tudi primerjava z drugimi EU državami varljiva, saj je naš kulturni trg majhen in specifičen. Verjamem, da se bo glede na odziv zainteresirane javnosti čimprej poiskalo in odpravilo pomanjkljivosti, težko pa bo poiskati reprezentativnega sogovornika, saj gre v primeru tovrstnih dogodkov na eni strani za velike koncertne organizatorje, na drugi pa za glasbena, skoraj neformalna javljanja iz domačih studiev, dnevnih sob. Nedvoumno je potrebno plačati nadomestilo za uporabo avtorskih del v primerih, ko se prodajajo vstopnice, v primeru brezplačnih dogodkov pa bo potrebno dobro premisliti glede kriterijev."
