Kot smo že poročali, vladna strokovna skupina za covid-19 v nedeljo ni predlagala ponovne uvedbe obveznega nošenja mask na prostem med novim zaprtjem države, ki se je začelo danes.
To je v torek za Necenzurirano.si potrdila njena vodja Mateja Logar. »O maskah na prostem ni bilo nobene posebne razprave,« je dejala Logarjeva. Že pred tem je več virov zatrdilo, da nihče od članov strokovne skupine ni predlagal uvedbe tega ukrepa. Na vprašanje, zakaj ga je potem vlada sprejela, je Logarjeva odgovorila, da je šlo za odločitev vlade. »Naša skupina ne sprejema nobenega ukrepa. Vladi smo predlagali zaprtje države. Odločitve o posameznih ukrepih pa sprejema vlada,« je pojasnila Logarjeva, ki je vodenje strokovne skupine prevzela v začetku marca.
Gre za nov primer ukrepa, ki ga je vlada sprejela, ne da bi za to imela soglasje oziroma priporočilo stroke. Že sredi decembra smo tako razkrili, da strokovna skupina jeseni, ko jo je še vodila Bojana Beović, nikoli ni predlagala uvedbe policijske ure, omejitve gibanja ljudi na občine, zaprtja javnega prometa in odprtja cerkva. To je bilo razvidno iz zapisnikov njenih sej, ki so jih po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja na Necenzurirano.si pridobili od ministrstva za zdravje.
Ista skupina je že konec novembra opozorila, da bi kakršnokoli sproščanje ukrepov prineslo ponoven razrast epidemije. Takrat je predlagala takojšen močno poostren nadzor nad izvajanjem ukrepov v podjetjih, stimulacijo za podjetja, ki imajo delavce v izolaciji, ureditev plačila za delo na domu, ki naj bo izenačeno s plačilom za delo na delovnem mestu, in manjši poudarek na maskah na prostem. Nobenega od teh predlogov vlada ni upoštevala.
Neuradno: Janšev odlok začudil člane skupine
Ko je predsednik vlade Janez Janša v nedeljo popoldne napovedal, da bo nošenje mask na prostem od 1. aprila naprej obvezno, je bilo po informacijah Necenzurirano.si več članov strokovne skupine odkrito začudenih ali celo zgroženih. Zavzeli naj bi se za določene omilitve odloka, ki dopušča le dve izjemi:
– individualno športno aktivnost na zelenih površinah ob najmanj 1,5-metrski razdalji,
– vožnjo v osebnih vozilih, če je v vozilu ena oseba ali več članov istega gospodinjstva.
Posamezni člani skupine so tako želeli, da bi bile maske na prostem obvezne le tam, kjer ni mogoče vzdrževati najmanj meter in pol razdalje do oseb, ki niso iz istega gospodinjstva. Teh informacij Logarjeva včeraj ni želela potrditi. »Strokovna skupina že od prej meni, da so maske na prostem potrebne na urbanih površinah, na zelenih površinah pa ne,« je dejala.
Toda epidemiologi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) že nekaj časa govorijo drugače. Ugotavljajo namreč, da obvezno nošenje mask na prostem na območjih, kjer je mogoče zagotoviti razdaljo med ljudmi, nima učinka na obvladovanje epidemije. Že konec januarja so na NIJZ opozarjali, da »je preveč pozornosti posvečene tveganju okužbe v zunanjih prostorih, kjer je tveganje za okužbe načeloma majhno«. To so označili celo za eno od kritičnih točk epidemije. »Vlagati moramo več truda in nekonvencionalnega razmišljanja k premiku večine dejavnosti na odprte prostore,« so opozarjali na NIJZ.
Še v začetku marca je NIJZ objavil priporočila za nošenje mask. Osebam, ki se zadržujejo na prostem, jih je svetoval le v primeru, ko ni mogoče vzdrževati meter in pol medsebojne razdalje do drugih ljudi.
Enako je februarja letos v svoja priporočila zapisal Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Maske priporoča v zaprtih notranjih prostorih, njihova uporaba na prostem pa se priporoča le, če je na zunanjih površinah gneča in če ni mogoče zagotoviti razdalje, ter na območjih, kjer je okužba zelo razširjena.
Vrnitev v lansko jesen
Vlada nas tako s sprejetjem odločitve, ki je po oceni epidemiologov nesmiselna, vrača – v obdobje med sredino lanskega oktobra in decembra, ko so bile maske obvezne tudi na javnih krajih na prostem. Tudi takrat sta bili predvideni le dve izjemi: individualna športna dejavnost in gibanje na zelenih površinah, a le če je bilo mogoče zagotoviti vsaj dva metra medsebojne razdalje. »Nikoli ne vemo, kdaj bomo koga srečali in se z njim pogovarjali ali stali v bližini nekoga,« je to odločitev branila tedanja vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović. Po njenem je bilo »bolj smiselno, da imamo masko ves čas na obrazu, kot da masko kar naprej dajemo gor in dol«.
Pred tem je nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant poudarjala, da je zaščitno masko treba nositi tudi med samotnim tekom v naravi. »Aerosol ostaja v zraku. Strinjam se, da so morda opolnoči, ko se sprehajate sami in ni nikogar kilometre v vaši bližini, takšni pomisleki, vendar pa je to po eni strani signal, da je nošnja mask smiselna,« je takrat razlagala Bregantova.
Mesec dni pozneje je prvi epidemiolog NIJZ Mario Fafangel na vprašanje, kateri ukrep najmanj pripomore k omejevanju epidemije, odgovoril, da je to »nošenje maske na Slavniku«. Pri tem je pojasnil, da »trenutno ni na voljo nobenih raziskav, ki bi pokazale, da bi bile države, ki so zapovedale splošno nošenje mask na prostem, uspešnejše v spopadanju z epidemijo. Ukrep splošnega nošenja mask na prostem razumem predvsem v smislu odprave potrebe po natančnejši regulaciji njihove uporabe in poenostavitvi nadzora.«
Posel za dobavitelje, delo za policiste
Na NIJZ v torek ni bilo mogoče dobiti pojasnil. Prav tako zanje ni bil dosegljiv Fafangel. Toda ponovno obvezna nošenja mask na prostem brez skoraj vseh izjem bo pomenila velik posel za dobavitelje in prodajalce higienskih mask. Že sredi lanskega leta se je na trgu pojavilo ogromno ponudnikov, ki so se naenkrat začeli ukvarjati z uvozom tovrstnih mask. Njihove maloprodajne cene so se v zadnjem letu dni močno znižale in se za paket 50 mask trenutno gibljejo od šestih do desetih evrov. Nad dogajanjem ni nobenega nadzora, saj higienske maske ne veljajo ne za osebno varovalno opremo, za katero je pristojen tržni inšpektorat, ne za medicinske maske, za katere je pristojna javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). »Navadne higienske maske so sicer lahko videti enako kot filtrirne ali medicinske maske, vendar to niso,« opozarjajo na finančni upravi.
Prav tako bo vladni odlok naložil dodatno delo policistom, inšpektorjem in redarjem. Samo v lanskem novembru so izrekli 3647 opozoril in izdali 2663 plačilnih nalogov v povezavi s kršitvami zakona o nalezljivih boleznih. Vsak dan so jih torej v povprečju izdali 88. Po uradnih podatkih so največ nalogov prejeli ljudje, ki so prehajali čez meje občin ali pa niso nosili mask. Oseba, ki na zunanjih površinah ni nosila maske, je tako dobila plačilni nalog z globo v višini 400 evrov. Toda številni pravniki so takrat opozarjali na vprašljivo pravno podlago teh glob, saj ta po njihovem v zakonu o nalezljivih boleznih sploh ni obstajala.
