Epidemija je spet v polnem razmahu in težko bi oporekali stroki in vladi, ki se je odločila, da je spet napočil čas, da ugasnemo javno življenje in močno omejimo druženje. A po nedeljski napovedi ostrih ukrepov in popolne zapore države je hitro postalo jasno, da bodo teh dvanajst dni v veljavi številne izjeme, ki bodo »popolno« zaprtje močno omilile. Če se spomnimo zimskih ukrepov in njihovega (ne)učinkovanja, je vprašanje, zakaj se spet podajamo po poti, ki se je izkazala za bolj ali manj neučinkovito. Kot kaže, tokrat še bolj zmedeno kot prej. Zapis, ki smo si ga izposodili z družbenega omrežja Twitter, zelo dobro opisuje položaj, v katerem se je naša država znašla danes: »OK, kaj se dogaja?! Medtem ko ne smemo otrok poslati v vrtec na NUJNO varstvo, lahko pravne osebe po gostilnah sestankujejo?! Hkrati ne smemo zapustiti države oziroma jo lahko, če plačamo globo?! A smo mi resni? Se je vsem odpeljalo?« je zapisala ena od uporabnic.
Podjetja bodo delala, vrtci zaprti
Vladni odlok, s katerim se zapirajo vrtci in šole, ne predvideva nikakršnih sankcij za vrtce in starše. Če bo inšpektor ugotovil, da delodajalec ne spada v kritično infrastrukturo, bo kazen doletela delodajalca.
Kot so v zadnjih dneh napovedali številni predstavniki gospodarstva, se bodo poskušali držati priporočil vlade in delo organizirati od doma, a proizvodnje v resnici ne bo ustavil nihče. Delavci bodo ob primernih zaščitnih ukrepih še vedno delali, vprašanje pa je, kdo bo čuval njihove otroke. Odlok vlade namreč določa, da je organizirano varstvo za vrtčevske otroke in otroke, ki obiskujejo prvo triado osnovnih šol, a le za otroke staršev, ki so zaposleni na področju kritične infrastrukture. Kot je zapisano v okrožnici, ki so jo izobraževalne ustanove dobile v torek popoldan, v to infrastrukturo spadajo: sektor energetike, sektor prometa, sektor prehrane, sektor preskrbe s pitno vodo, sektor zdravstva, sektor financ, sektor varovanja okolja, sektor informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov, zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, zavodi s področja socialne varnosti, Slovenska vojska, policija ter poklicne gasilske enote. Da bi bil otrok upravičen do varstva, morata biti v segmentu kritične infrastrukture zaposlena oba starša oziroma eden v primeru samohranilske družine.
Ključno potrdilo
Kot smo izvedeli, je prevladujoče mnenje v šolah in vrtcih, da bodo varstvo zagotavljali vsakomur, ki bo prinesel potrdilo, da ga delodajalec nujno potrebuje, da pa ne bodo preverjali, ali podatki na potrdilih držijo. »Zavedamo se, da vrtci ne moremo biti tisti, ki na vratih presojamo, ali so starši zaposleni v kritični infrastrukturi oziroma ali imajo kakšno drugo težavo,« je nedavno izjavila Janja Bogataj, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije. V enem izmed ljubljanskih vrtcev so nam povedali, da nimajo pristojnosti, da bi presojali ali preverjali, kdo spada v kritično infrastrukturo. »Mi bomo v skladu s svojim poslanstvom otrokom, ki potrebujejo varstvo, tega zagotovili. Z ostalim naj se ukvarjajo inšpektorji,« nam je zaupala vodja enega od ljubljanskih vrtcev. Na ministrstvo za šolstvo in šport smo naslovili vprašanje, kdo in kako bo presojal in preverjal, ali podjetja spadajo v kritično infrastrukturo. Odgovorili so nam, da bo nadzor izvajal Inšpektorat RS za izobraževanje in šport, ob tem pa dodali: »MIZŠ je za lažje poslovanje vrtcev pripravilo vzorec potrdila, ki se izda za potrebe dokazovanja nujnega varstva na podlagi odloka, ki ga podpiše odgovorna oseba delodajalca, ki pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavlja, da so izjave točne in resnične, ter sprejema vse morebitne posledice, ki bi nastale s podanimi neresničnimi izjavami.« Vso odgovornost bodo torej nosili delodajalci.
Tako dela vlada
Odločitev vlade je v stisko spravila tudi gospodarstvo, saj se v številnih podjetjih bojijo, da bodo njihovi zaposleni zaradi varstva otrok ostajali doma, zaradi česar bo težko organizirati proizvodnjo. Včeraj so tako z GZS na predsednika vlade naslovili pismo, v katerem ga prosijo, da razširi krog upravičencev do varstva otrok tudi na zaposlene, ki so nujno potrebni za delovni proces.
Sprejemanju ukrepov, katerih izvedba je skoraj nemogoča, predvsem pa prepuščena stihiji in iznajdljivosti organizacij in posameznikov, bi težko rekli načrtno delovanje, kot bi ga od vlade pričakovali. Ne nazadnje epidemija traja že leto dni, mi pa se pri snovanju ukrepov vedno znova soočamo z nekonsistentnostjo in ponavljanjem slabih praks.
