Evropske države v zadnjih dnevih beležijo hud porast števila okuženih prebivalcev. Vse to se nalaga na že tako slabe številke iz prejšnjega leta, ko smo v državah članicah Evropske unije zabeležili več kot 26 milijonov primerov okužbe in preko 600.000 smrti, je na dopoldanski novinarski konferenci povedala namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Nuška Čakš Jager.
Slovenija, ki ji je še prejšnji teden kazalo dobro v primerjavi z evropskim poprečjem, se zdaj temu povprečju hitro približuje. Po upadu pozitivnih primerov zdaj spet beležimo rast, kakor so jo že malce pred nami beležili v nekaterih drugih državah, med drugimi tudi pri vseh naših sosedih.
Po besedah Čakš Jagrove je vir večine okužb lokalnega izvora, le malo je uvoženih. Žal pa na NIJZ ne morejo dobiti podatka o lokacijah prenosa, saj se "ljudje vedno manj trudijo izkazati podatek, kje so se okužili. Večinoma navajajo neznano." Zaradi okrnjenega sodelovanja med okuženimi in epidemiologi je "anketiranje dokaj prazno", NIJZ pa zato ne razpolaga z reprezentativnimi statističnimi podatki. "Izjemno težko je dobiti podatek kje in kaj se dogaja v družbi." Čakš Jagrova o tem, zakaj ljudje več ne sodelujejo ne ugiba, saj bi lahko šlo tako za namerno prikrivanje iz strahu kot za splošno utrujenost.
Virus se sicer trenutno najbolj širi v delovni populaciji med 35. in 44. letom. Hitro raste tudi pri starejših od 54 let, ki zdaj v večini zasedajo postelje na intenzivnih oddelkih covidnih bolnišnic. Stanje je tako vse prej kot rožnato, a dobra novica je, da med okuženimi skoraj ni več primerov oskrbovancev domov za starejše občane.
Porast okužb so zdravstveni delavci opazili tudi med otroci in mladostniki. Največji porast je v skupini otrok med 6. in 14. letom, znotraj te skupine pa so specifično najbolj okuženi najstniki. Od zaposlenih šolnikov najbolj zbolevajo tisti, ki delajo v predšolski vzgoji, medtem ko delež obolelih v osnovnem in srednjem šolstvu ne narašča.
