Zorčič je glasovanju dejal: "Veseli me, da je zmagal razum."
Opozicija je tik pred glasovanjem napovedala obstrukcijo glasovanja o razrešitvi Zorčiča. Vladna koalicija je za njegovo razrešitev potrebovala 46 glasov. A jih je dobila le 45. Proti ni bil nihče, dve glasovnici sta bili neveljavni, kar je praktično enako kot bi bili proti. Glasovanje je tajno, najverjetneje pa sta bila to poslanca narodnih manjšin, ni pa nujno.
Vladna koalicija ima skupaj s tremi poslanci SNS in Robertom Polnarjem iz Desusa 42 glasov. Negotov je bil glas Franca Jurše iz Desusa, bolj k Janši se nagibata "upokojenca" Branko Simonovič in Ivan Hršak. Tudi če so bili vsi trije za razrešitev, je bil nujen vsaj en glas od dveh poslancev manjšine, za katera sicer neformalno velja parlamentarna praksa, da nista jeziček na tehtnici. V preteklosti sta večkrat dejala, da nočeta imeti ključnih glasov. Kot kaže, sta se tega pravila držala tudi danes. Ali pa vsaj eden od njiju.
Brane Golubović (LMŠ) je kot razlog, zakaj bodo v LMŠ obstruirali glasovanje, navedel, da je predsednik DZ predstavnik vseh poslancev, enak med enakimi, "in če koalicija nima 46 glasov, se ga mora razrešiti in na novo imenovati dogovorno".
V omenjenih opozicijskih skupinah so namreč tudi v razpravi izpostavljali, da je DZ postal podrejen vladi in njenemu predsedniku. "Predlog je samo še dodaten dokaz delovanja vlade, ki si skuša podrediti vse institucije," je dejal Matej T. Vatovec (Levica). Ocenil je, da gre pri predlogu za Zorčičevo razrešitev za demontažo DZ in države kot take.
Matjaž Han (SD) je kot razlog za obstrukcijo navedel, da si v DZ delijo "neke funkcije, nekateri pa jih skušajo na vsak način obdržati, medtem ko imajo ljudje čedalje več težav."
Maša Kociper iz SAB je spomnila, da je Zorčiča imenovala trenutna koalicija, ki naj ga zato tudi sama razreši.
Ni mogel gledati, kako vlada ignorira zakone
Zorčič je pred glasovanjem o njegovi razrešitvi ocenil, da je državni zbor pod njegovim vodstvom opravil dobro in kakovostno delo. Obregnil se je ob dejstvo, da je podpredsednik vlade Matej Tonin napovedal, kdo bo novi predsednik DZ in ocenil, da morajo imeti danes poslanci toliko integritete in "iz spoštovanja svoje funkcije poskrbeti za to, da smo mi tisti, ki smo osrednje politično in demokratično telo v državi in da smo mi tisti, ki volimo vlado in ne obratno".
Kot razlog, da je izstopil iz koalicijske SMC, je navedel, da kot predsednik DZ ni več mogel mirno gledati, kako vlada ignorira zakone, ki jih sprejema DZ, "naj bo to sedmi protikoronski paket, zakon o STA ali zakon o državnem tožilstvu". "Zato sem potegnil konsekvence, tudi če bom moral zaradi tega zapustiti mesto predsednika DZ", je dejal.
Sicer pa enoletno opravljanje funkcije ocenjuje kot zahtevno in polno izzivov, posebej glede na epidemijo in ukrepe, "ki so stopnjevali družbeno napetost, kar se je čutilo tudi v razpravah". Verjame, da bi lahko kakšna seja minila tudi mirneje, "a DZ je hiša besede in za besedo velja, da je kot potepuh: ko uide iz steklenice, jo težko spraviš nazaj". Posebej je ponosen, da jim je uspelo sprejeti spremembe poslovnika, postaviti avdio-video sistem DZ, sprejeti poslanski etični kodeks in pravilnik, ki narekuje, kako ravnati s kodeksom.