Da je vse mogoče, dokazuje Matej Zadravec, ki je že 26 let policist v Murski Soboti, ob tem pa že dobro desetletje gospodari na Ekološki kmetiji Zadravec. Tradicija domačije v Miklavžu pri Ormožu, kjer vzrejajo govejo živino in ponujajo ekološko seneno govedino, sega v leto 1890. »Iz 130-letnih zapisov je razvidno, da je bila naša primarna dejavnost vedno govedoreja,« nam pove o družinskem izročilu. Temelje ekološkega kmetovanja sta postavila njegova starša leta 1998, prvi certifikat so pridobili leta 2001. »Starša sta bila že takrat vizionarja, zavedala sta se, kaj pomeni zdrava hrana. Tako rekoč smo bili pionirji ekološkega kmetovanja v Sloveniji.« Pri tem jim je veliko pomagala Martina Bavec z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, očetu je stala ob strani predvsem, ko so naleteli na veliko ovir in tudi nenavadne odzive v okolju. »S sosedi imamo odlične odnose, a je bilo včasih nekaj zbadanja,« dodaja Zadravec.
Ob povezovanju si močnejši
Matej je kot mladi prevzemnik pomemben korak v ekološko smer naredil leta 2008. Do takrat so na kmetiji prodajali žive živali, goveje pitance so vzgajali ekološko, a so jih nato prodali konvencionalnim kmetom, ki niso bili pripravljeni dodati nove vrednosti. »Pred trinajstimi leti smo se usmerili v prirejo mesa, pri tem je treba poudariti, da pri krmljenju ne uporabljamo silaže, kar pomeni, da živino pozimi hranimo izključno s senom, poleti, vsaj sto osemdeset dni, pa so živali na paši.« Držijo se načela, da živalim nič ne dodajajo in nič ne odvzemajo, temveč vse prepuščajo temu, kar daje narava. »Že naši predniki so vedeli, kako je treba živali prehranjevati, torej čisto naravno. Zaradi želje po višjih zaslužkih so šli nekateri v ekstremno intenzivne prireje z vsemi dodatki, kar potem ni naravno.« Zadravec je prepričan, da si ob povezovanju lahko močnejši, zato je kmalu po prevzemu kmetije začel sodelovati z ekološko kmetijo Boštjana Kosca, zaveda se namreč, da posameznik sam ne more obvladati vsega. »Z Boštjanom sva si razdelila delo, on se je bolj usmeril v strojne storitve, jaz pa prispevam razsek, pakiranje in zorjenje mesa.« Sprva sta prodajala le sorodnikom in prijateljem, a ker »dober glas seže v deveto vas«, imata zdaj v svoji prodajni bazi že okoli šeststo strank in dvanajst javnih zavodov. Gre za šole in vrtce od Ormoža do Gornje Radgone. Ciljna skupina so kupci, ki želijo nekaj več. »Malo za šalo, malo zares: pred časom je bilo nekaj, če si pil špricar in jedel dunajski zrezek, danes pa so se prehranjevalne navade spremenile in raje pojedo dober steak in spijejo viski,« pristavi Zadravec.
Od kmetije do prostorov za pridelavo in podjetja
Povezovalno zgodbo podjetna kmeta še nadgrajujeta, s šestimi somišljeniki sta ustanovila podjetje Ekoprlekija, namenjeno skupni promociji in prodaji izdelkov, v katero so privabili 35 ekoloških kmetov iz Prlekije. »Naše podjetje, ki trenutno zaposluje dve osebi, ponuja približno sto izdelkov, kupci lahko poleg raznih vrst mesa dobijo sezonsko sadje in zelenjavo, mlečne izdelke, sokove, olja in tako naprej,« pravi. Kosec in Zadravec sta se zaradi kulinaričnih zamisli povezala s Turistično kmetijo Hlebec. Pri Matejevi hiši so zgradili objekt, prostor za predelavo, v katerem imajo hladilno in zorilno komoro ter prostor za razsekavanje mesa. »V teh prostorih večji del svežega mesa takoj po razseku spakiramo in prodamo fizičnim strankam in javnim zavodom, specifične kose mesa, kot je rostbif, pa mokro zorimo na svoj način,« razloži. Njihov namen je, da lahko kupcu, ki se ekološko prehranjuje, skupaj ponudijo in dostavijo vse svoje izdelke. Kmetiji Kosec in Zadravec sta se pridružili tudi zavodu Seneno, katerega namen je proizvajanje kakovostnega mesa pod imenom ekološko seneno goveje meso. »Člani smo prepričani, da lahko tudi brez silaže dosežemo dobre priraste, okus mesa je pristen kot nekoč, torej po pravilih senenega,« dodaja Zadravec.
Policija in kmetijstvo z roko v roki
Zadravec se na Policijski postaji za izravnalne ukrepe Murska Sobota ukvarja predvsem z obravnavo avtomobilske kriminalitete. Ta poleg kraj avtomobilov in drugih vozil zajema preprodajo rezervnih delov in izdelavo orodja. Zadravec pojasni, da je včasih usklajevanje dveh služb lahko naporno, a na kmetiji pogosto najde sprostitev. »To sta popolnoma različni delovni območji, policijo izjemno spoštujem in uživam v delu, a nas skoraj vedno čaka stres, deležni smo negativnih mnenj, saj nas ljudje dojemajo le kot represivni organ, ki ga načeloma ne marajo. Po drugi strani sem doma v stiku z naravo in živalmi, torej po službi pristanem v popolnoma drugem okolju, kjer se lahko sprostim. Preprosto si ne predstavljam življenja, v katerem bi hodil le v službo in se nato doma ulegel na kavč.« Matej se je od nekdaj spogledoval z mislijo, da bo nekoč nadaljeval družinsko tradicijo. »Sem tudi najmlajši od otrok, tako je bilo nekako pričakovati, da bom prevzel kmetijo. Sicer so me včasih navdajali mešani občutki, predvsem ko sem se odločal za poklic. Policijsko delo me je od nekdaj zanimalo, poleg tega sem med odraščanjem videl težko življenje sosedov, ki so živeli le od kmetijstva. Takrat sem se odločil, da bom kmetovanje kombiniral z redno zaposlitvijo, zato smo tudi kmetijo zasnovali tako, da lahko s partnerico Klavdijo ob kmetovanju hodiva v službo,« pojasni izbiro svoje poklicne poti.
Kmetijo bo prevzel sin
Med cilji v prihodnosti je glavni ta, da obdržijo stranke, a želijo posel razvijati predvsem v smeri turizma. »Želimo postaviti kozolec, pod katerim bi uredili tudi degustacijski prostor za obiskovalce, tako bi turistom prikazali celostno podobo, želimo urediti še tudi kakšno sobo za goste.« Del tega je tudi žar akademija, ki jo bodo razvili na kmetiji. Matej ima štiri otroke, hčerki Ines in Ano ter dvojčka Blaža in Jana. Želja je, da Jan, ki končuje študij logistike, ob pravem času prevzame vodenje kmetije, saj tudi sam sebe najbolj vidi v kmetovanju. Trenutno doma opravlja prakso in je poleg pri vseh delih, tako takrat, ko je treba kidati, kot takrat, ko se sklepajo poslovne odločitve, da si ustvari celostno predstavo, kako je kmetovati, brez olepševanj. »Brez izjemne podpore in brezpogojne pomoči staršev, partnerice in otrok mi ne bi uspevalo. Vizijo in načrte imamo, naj nam služi še zdravje,« sklene Matej Zadravec.
