Pravila Banke Slovenije
Pri potrošniških posojilih je najdaljša ročnost 84 mesecev, stroški odplačevanja posojila pa ne smejo presegati 50 odstotkov prihodkov posojilojemalca za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače oziroma 67 odstotkov za preostali del dohodka. Imetniku posojila mora na računu ostati najmanj 76 odstotkov bruto minimalne plače po plačilu obroka.
Banka Slovenije je s prvim novembrom leta 2019 uvedla makrobonitetne omejitve, ki so vzpostavile strožja merila pri ocenjevanju kreditne sposobnosti posameznikov ter omejile ročnost potrošniških kreditov. Določilo, ki slovenskim potrošnikom predstavlja največjo oviro pri pridobivanju kreditov, se nanaša na znesek, ki mora posamezniku ostati na računu po tem, ko banki plača zapadle mesečne obveznosti. Tega je Banka Slovenije postavila pri 76 odstotkih bruto minimalne plače. Tako se je znesek, ki mora ostati na računu, zvišal s 714,84 evra na 778,42 evra oziroma za 63,58 evra.
Kreditno nesposobni
To določilo bolj ali manj med kreditno nesposobne uvrsti vse, ki prejemajo minimalno plačo, številne upokojence ter velik del samostojnih podjetnikov, predvsem tistih, ki izkoriščajo možnost uveljavljanja normiranih stroškov. Vedno večje težave imajo zaradi dviga meje tudi družine, saj morajo k znesku, ki mora ostati na računu, prišteti še 237 evrov za vsakega vzdrževanega otroka. Ob teh predpostavkah lahko oseba, ki prejema povprečno plačo (v lanskem letu 1208 evrov) in je dobila 1000 evrov regresa ter ima dva vzdrževana otroka, dobi hipotekarni kredit z dobo odplačevanja 30 let v maksimalnem znesku 75.000 evrov ter največ 20.000 evrov potrošniškega kredita z dobo odplačevanja sedem let. Tisti, ki prejemajo minimalno plačo, lahko dobijo kredit le ob veliki iznajdljivosti, še težje pa do kredita zdaj pridejo tudi upokojenci. Povprečna starostna pokojnina v Sloveniji namreč znaša 816 evrov, kar pomeni, da lahko povprečni upokojenec dobi največ 2600 evrov kredita za obdobje sedmih let, najvišji obrok, ki ga lahko plačujejo, pa znaša nekaj več kot 37 evrov. Težava nastopi pri bankah, ki najetje kredita pogojujejo tudi z najnižjim možnim obrokom, ki se pogosto giblje okoli 40 evrov, kar pomeni, da se ga s povprečno pokojnino sploh ne da dobiti.
Kateri prihodki se upoštevajo
Kaj banke štejejo v izračun kreditne sposobnosti in česa ne, se razlikuje od banke do banke, predvsem pri izračunu za samostojne podjetnike. Banko Slovenije smo povprašali, ali lahko v izračun kreditne sposobnosti štejejo tudi prihodki, ki so jih posamezniki prejeli kot pomoč pri reševanju krize, torej prihodki zaradi nege, nadomestila zaradi višje sile (karantena, varstvo otroka), mesečni temeljni dohodki … Pojasnili so nam, da lahko banke v izračun letnega dohodka potrošnika upoštevajo prejemke iz vseh dohodkovnih virov, kot jih opredeljuje zakon o dohodnini z nekaterimi izjemami, da pa je pri presoji, ali v prihodke štejejo tudi z epidemijo povezana nadomestila in subvencije s strani države, treba pri vsaki vrsti prihodka posebej oceniti naravo, pravno podlago prihodka in trajanje prihodka, na primer ali gre za enkratni prihodek, občasni prihodek ali trajni prihodek. Občasni in enkratni prihodki se pri izračunu kreditne sposobnosti ne smejo upoštevati.
Zaostreni pogoji
Da bi se bančna pravila spreminjala v teh negotovih časih, ni pričakovati. Prav nasprotno, poročila Banke Slovenije kažejo, da so banke same zaradi epidemije in posledične ekonomske negotovosti strožje pri presoji kreditne sposobnosti, kot so bile pred tem. Tako je kreditna aktivnost na področju potrošniških kreditov pričela upadati že v letu 2020. Tako je približna ocena, da se bo število kreditno nesposobnih ljudi v primerjavi z obdobjem pred zvišanjem minimalne plače zvišalo le za 0,2 odstotka.
