Pri ocenjevanju dela vlade Janeza Janše na področju gospodarstva je jasno, da je bila večina naporov usmerjena v preprečevanje posledic epidemije, ki bi lahko državo pahnile v finančno krizo, propadanje podjetij in izgubo delovnih mest. Vlada sama se je v seriji objav na družbenem omrežju Twitter pohvalila, da je gospodarstvu omogočila odlog plačila prispevkov in davčnih obveznosti, omogočila hitra likvidnostna posojila in zanje podelila tudi državna jamstva. Med dosežke so uvrstili tudi ustanovitev strateškega sveta za debirokratizacijo ter nepovratna sredstva, ki so podjetjem namenjena za digitalizacijo in digitalno preobrazbo podjetij.
GZS zadovoljna
Mi smo predstavnike gospodarstva povprašali, kako vidijo delo, ki ga je opravila vlada. Najbolj izčrpni so bil pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer so v oceni ugotovili, da je vlada večji del zadnjega leta posvetila pripravi podpornih paketov PKP 1–8, »ki so do določene mere naslavljali izzive, ki jih je epidemija covida-19 prinašala gospodarstvu«. Ugotavljajo tudi, da je bila vlada pri iskanju ravnovesja med potrebami gospodarstva in zahtevami po zaprtju javnega življenja v drugem valu uspešnejša kot pri prvem. Slovenija je tako glede na dostopne podatke utrpela manjši padec BDP (5,5 odstotka) kot celotno območje EU (6,4 odstotka). »Nekoliko večji pomen industrije in manjši gostinstva sta pomembno pripomogla k nižjemu padcu slovenske gospodarske rasti,« so o vzrokih za manjši upad BDP zapisali v GZS.
Nedotaknjen trg dela
Analitiki GZS ocenjujejo, da nam je po zaslugi podpornih ukrepov uspelo ohraniti kar 99 odstotkov delovnih mest. Prav tako so zadovoljni s tem, da so bili ukrepi bolj ciljani in so gospodarstvu v večini segmentov omogočili razmeroma nemoteno delo. Tudi vladni semafor, ki določa, kateri ukrepi bodo v veljavi ob določeni epidemiološki sliki, naj bi po mnenju GZS zagotavljal neko mero predvidljivosti. Z optimizmom jih navdaja dejstvo, da so se tudi po zaslugi ukrepov in zmanjšane potrošnje razpoložljivi prihodki gospodinjstev povišali in bodo dobra osnova za zagon potrošnje, ko bodo omejevalni ukrepi sproščeni.
Manj uspešni ukrepi
Nekaj kritike so v GZS namenili rešitvi, ki jo je vlada uvedla za delno povračilo fiksnih stroškov, saj metodologija izračuna ni v zadostni meri nadomestila dejansko nastalih fiksnih stroškov v podjetjih, ki so se soočala z omejitvami. Tudi poroštveno shemo za nova posojila so pri GZS ocenili kot neatraktivno za podjetja. Nekaj kritike so namenili tudi oblikovanju Načrta za okrevanje in odpornost, ki jim je bil sicer predstavljen, a na oblikovanje programa GZS ni imel vpliva, kar si želijo v prihodnosti.
Slaba epidemiološka slika velika ovira
V združenju Klub slovenskih podjetnikov (SBC) delo vlade, ko gre za podjetniško okolje, ocenjujejo kot dobro. Kot nam je povedal izvršni direktor Goran Novković, so bili ukrepi vlade uspešni, saj so omilili tegobe podjetnikov in rešili veliko delovnih mest. »Po drugi strani pa je bila vlada manj uspešna na področju epidemioloških razmer, saj smo med državami, ki so imele kar nekaj mesecev izjemno slabe razmere, zato pa tudi dolgo časa ovirano in omejeno delo številnih vej podjetništva,« je še ocenil Novković. Ob tem je poudaril, da bo v prihodnje ključno predvsem to, ali nam bo, upajmo, ob zadnjem valu uspelo likvidnostno podpreti tista med najbolj prizadetimi podjetji, ki so bila pred krizo uspešna in perspektivna. Po drugi strani pa, ali bomo na izhodu iz krize znali z državnimi ukrepi pospešiti investicije, s katerimi bomo okrepili dodano vrednost na zaposlenega.
Želijo sodelovati
V Združenju Manager priznavajo, da se je vlada trudila sprejemati ukrepe, ki bi čim bolj ublažili posledice za poslovanje podjetij, in tudi oni ugotavljajo, da smo uspešno ohranili veliko večino delovnih mest. »Ker se situacija od panoge do panoge razlikuje, se tudi učinkovitosti posameznih ukrepov. Vlada, in še posebno ministrstvo za gospodarstvo, je sicer pokazala veliko mero proaktivnosti za iskanje rešitev v okviru danih možnosti,« so zapisali v oceni dela vlade v zadnjem letu. Pozdravljajo tudi napore na področju debirokratizacije, tako kot GZS pa si želijo aktivneje sodelovati pri pripravi Načrta za okrevanje in odpornost, ki bo osnova za razvoj gospodarstva v naslednjih letih.
Uslišani obrtniki
Vlada je kljub epidemiji zvišala minimalno plačo, a gospodarstvu stopila nasproti in na svoja pleča prevzela del zvišanja.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so zadovoljni, ker je vlada upoštevala njihove ključne predloge in jih vključila v protikoronske pakete. V mislih imajo predvsem ukrep subvencioniranja čakanja na delo doma, univerzalni temeljni dohodek za samozaposlene in družbenike, povračilo fiksnih stroškov in drugo. A kljub splošnemu zadovoljstvu je težko spregledati nerodnost pri upravljanju ukrepov na področju gostinstva in turizma. Gostinci opozarjajo, da so jih ukrepi spravili na rob preživetja, nekatere tudi prek. Zaradi precej neživljenjskih ukrepov je sledil protest taksistov, kup kritik in prošenj za pomoč pa je te dni slišati tudi s strani računovodskih servisov, ki se spoprijemajo z učinki ukrepov in se utapljajo pod težo dodatnega dela, vlada pa je za njihove prošnje gluha.
