Hrvaški premier Andrej Plenković se je pridružil predsednikom vlad Slovenije, Avstrije, Češke, Bolgarije in Latvije, ki so pozvali k čimprejšnjemu sklicu vrha EU zaradi nepravične porazdelitve cepiv proti covidu-19.
V Banskih dvorih so po poročanju hrvaškega Jutarnjega lista potrdili, da je Plenković danes dodal svoj podpis pod pismo, ki ga je omenjenih pet predsednikov vlad naslovilo na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
Ob tem so dodali, da se je Plenković prav z namenom pospešitve distribucije cepiv in zaradi vztrajanja Hrvaške, da je treba zagotoviti dobavo dogovorjenih količin, v četrtek in petek mudil na obisku v Bruslju. Glede na očitna razhajanja pri distribuciji cepiv med članicami unije potrebujemo nek korektivni mehanizem, tako da se bodo prihajajoči odmerki cepiv razporedili pravičneje in bolj uravnoteženo ter da se bo tudi v praksi potrdila evropska solidarnost, so še sporočili v Zagrebu.
V petkovem pismu premierji, med njimi Janez Janša, zahtevajo, da Michel "kakor hitro je mogoče" skliče vrh o cepivih. V minulih dneh so namreč ugotovili, da dobava cepiv članicam EU s strani farmacevtskih podjetij ni v skladu z dogovorjenim ključem delitve na osnovi števila prebivalcev. Če se bo to nadaljevalo, bodo med državami do poletja nastale velike neenakosti, poleg tega pa to "ni le v nasprotju z našim dogovorom, ampak tudi z duhom evropske solidarnosti".
Neimenovani viri v EU so danes potrdili prejem pisma, a obenem nakazali, da poseben vrh na to temo naj ne bi bil sklican. Bo pa usklajevanje v boju proti pandemiji na dnevnem redu naslednjega rednega vrha EU, ki je načrtovan za 25. in 26. marec in bo, če bo to le mogoče, potekal v živo.
Pred tem je avstrijski kancler Sebastian Kurz v petek določene države EU obtožil, da kot na nekakšnem "bazarju" sklepajo tajne ločene pogodbe o dobavi cepiv s farmacevtskimi podjetji, zaradi česar cepiva niso enakomerno porazdeljena med članicami.
Do tega naj bi po besedah Kurza prihajalo v okviru t. i. usmerjevalnega odbora EU za cepiva. Za katere države točno gre, ni povedal, je pa med tistimi, ki prejmejo največ cepiva na število prebivalcev, navedel Malto, Nizozemsko in Dansko, med tistimi, ki ga prejmejo najmanj, pa Bolgarijo in Hrvaško.
Evropska komisija se je sicer v imenu 27 držav članic EU lani s farmacevtskimi podjetji pogajala o ceni in dobavi cepiv, nato pa z njimi podpisala šest pogodb o prednaročilih.
Osnovno vodilo pri razdeljevanju cepiv je ključ na osnovi števila prebivalcev in komisija je, kot je izpostavila v današnji pisni izjavi, predlagala, da bi bilo to tudi edino vodilo. To bi bilo namreč - tudi sodeč po nekaterih nedavnih izjavah držav članic - najbolj pošteno in najustreznejše.
A, kot so opozorili v Bruslju, so se države članice odločile drugače in so v s strani Bruslja predlagani sistem vnesle več fleksibilnosti oziroma možnost drugačne distribucije, upoštevajoč epidemiološko situacijo in potrebe po cepivu v posamezni državi. V skladu s tem se zdaj odmerki cepiv, ki bi morali glede na število prebivalstva pripasti neki članici, a jih ta ne prevzame oziroma se jim odpove, porazdelijo med druge zainteresirane članice.
Če se želijo države članice zdaj vrniti h ključu na osnovi števila prebivalcev, je na njih samih, da glede tega dosežejo dogovor, so še poudarili v Bruslju.
