Iz ponudbe kreditov, ki jih banke, ki delujejo v Sloveniji, ponujajo potrošnikom, na prvi pogled ni opaziti, da bi se pred več kot letom dni spremenili pogoji za pridobivanje kreditov. Spomnimo, Banka Slovenije je s 1. novembrom leta 2019 uvedla strožje omejitve za pridobitev kreditov, ki so se nanašale predvsem na ročnost potrošniških kreditov, pri katerih je rok odplačevanja le izjemoma daljši od sedem let, a nikoli daljši od deset let. Tako nas je presenetilo, ko smo nedavno zasledili aktualno ponudbo ene od bank, ki ponuja potrošniške kredite z rokom plačila 240 mesecev. Podrobnejši pogled te ponudbe sicer pokaže, da gre za potrošniške kredite do zneska pol milijona evrov, ki pa morajo biti zavarovani s hipoteko na nepremičnino. S takim zavarovanjem se v veliki večini zavarujejo zgolj nepremičninski posli. Ob omenjeni ponudbi banke je treba omeniti tudi, da je obrestna mera, ki jo ponujajo, znatno višja od ostalih hipotekarnih kreditov.
Banka Slovenije popustila
Ko smo pri Banki Slovenije preverjali, ali je tovrstna ponudba v skladu z makrobonitetnimi omejitvami, ki so v veljavi od konca leta 2019, pa nas je zanimalo še, kako epidemija vpliva na ponudbo kreditov in izračun kreditne sposobnosti potrošnikov. Kot je razvidno iz podatkov, je povpraševanje po kreditih v času epidemije znatno upadlo. Gospodinjstva so postala varčnejša in denar raje držijo na računih ter se ne zadolžujejo na novo. Ob tem kaj dosti ne pomaga niti ukrep, ki ga je Banka Slovenije sprejela že maja lani, in sicer da bankam pri izračunu kreditne sposobnosti ni treba upoštevati mesecev, v katerih je zaradi epidemije prišlo do znižanja prihodkov. V tem primeru banka dohodek potrošnika izračuna na način, da se preostali razpoložljivi podatki za zadnjih 12 mesecev preračunajo na letno raven. Pri tem se lahko dohodki, ki so značilni za posamezna četrtletja, kot sta regres in božičnica, upoštevajo le enkrat. Banke lahko to možnost izkoristijo, ko imajo na voljo vsaj en podatek o obračunanem in izplačanem dohodku, iz katerega izhaja, da je vpliv epidemije na dohodek potrošnika prenehal.
Kaj upoštevajo banke
Čeprav je na prvi pogled videti, da se dostopnost do kreditov za prebivalstvo veča, pa je iz mesečnih informacij Banke Slovenije razvidno, da banke znatno zaostrujejo kreditne standarde tako pri potrošniških kot pri stanovanjskih kreditih. Vzrok za to je slabšanje ekonomskih napovedi in nižanje kreditne sposobnosti zaposlenih v dejavnostih, bolj izpostavljenih posledicam pandemije. Banko Slovenije smo povprašali tudi, ali lahko v izračun kreditne sposobnosti štejemo prihodke, ki so jih posamezniki prejeli kot pomoč pri reševanju krize, torej prihodke iz naslova nege, nadomestila zaradi višje sile (karantena, varstvo otroka), mesečne temeljne dohodke … Pojasnili so nam, da lahko banke v izračun letnega dohodka potrošniška upoštevajo prejemke iz vseh dohodkovnih virov, kot jih opredeljuje zakon o dohodnini z nekaterimi izjemami, da pa je pri presoji, ali v prihodke štejejo tudi z epidemijo povezana nadomestila in subvencije s strani države, treba pri vsaki vrsti prihodka posebej oceniti naravo, pravno podlago prihodka in trajanje prihodka, na primer, ali gre za enkratni prihodek, občasni prihodek ali trajni prihodek. Občasni in enkratni prihodki se pri izračunu kreditne sposobnosti ne smejo upoštevati.
Na računu mora ostati več
Denar, ki ga je država v obliki dodatkov, nadomestil in subvencij nakazala prebivalstvu, pa je v lanskem letu kljub upadu gospodarske aktivnosti pripomogel k znatnemu zvišanju povprečne plače, na koncu leta pa se je posledično dvignila tudi minimalna plača, kar je prineslo spremembe pri izračunu kreditne sposobnosti. Tako je znesek, ki mora posamezniku ostati na računu, zrasel s 714 evrov na kar 778 evrov, kar bo marsikomu otežilo pot do posojila.
