Predstavniki aktualne vlade pogosto govorijo o sodelovanju pri pomembnih projektih. Opozicija zdaj predlaga, da je glede tako pomembnega dokumenta, kot je nacionalni načrta za okrevanje in odpornost, ključna široka javna razprava
Poslanec SD Franc Trček je spomnil, da gre pri nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost za načrt razpolaganja z okoli petimi milijardami evrov sredstev, od tega 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov kreditov. "Vlada dela to na način nekega internega dokumenta, v tajnosti," je izpostavil in dodal: "Vladni tajni model razvoja Slovenije je asfalt in beton, ki ga bodo težko ozelenili, kaj šele digitalizirali."
Kaj ponuja? "Mi imamo alternativni program razvoja Slovenije. Smo za to, da se, podobno kot v drugih evropskih državah, o tem opravi resna javna razprava," pravi Trček. S tem želijo začeti v državnem zboru na izredni seji in nadaljevati "onkraj tega".
Vlada načrtno skriva osnutek nacionalnega načrta pred ljudmi, je menil Nik Prebil (LMŠ): "Gre za dokument, ki bo resnično krojil in določal prihodnost razvoja slovenske družbe. Zato je javna razprava in širša vključenost vseh zainteresiranih vsekakor nujna."
Brez rdeče niti in prioritet
Pobudniki izredne seje so bili kritični tudi do same vsebine osnutka načrta. "Vlada prioritet, kot je opozorila tudi Evropska komisija, ni določila. Na kup so nastrgali neke občinske projekte, če bi šli gledati, iz katerih občin so jih najbolj upoštevali, gre verjetno za tiste občine, ki so najbližje vladajoči stranki," je dejal Luka Mesec iz Levice.
"V trenutnem nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost so projekti od nekih bazenov v manjših vaseh do drugega bloka nuklearne elektrarne. Skratka, nobene rdeče niti in nobenih prioritet," je dejal. Mesec je vladi očital tudi, da v osnutku načrta zanemarja tista področja, za katere tudi sama ves čas poudarja, da so ključna, zlasti zdravstvo in sistem dolgotrajne oskrbe.
"Aktualna vlada na eni strani ponuja roko sodelovanja, na drugi strani pa vehementno sprejema strateške odločitve brez sodelovanja zainteresirane javnosti," pa je podčrtal Andrej Rajh iz SAB. Osnutek nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost po njegovem odstopa od navodil Evropske komisije, kako mora biti dokument pripravljen in katerim ciljem mora slediti. "Ne zasleduje digitalnega, ne zasleduje zelenega, ne naslavlja problema zdravstva, ne sociale in ne mladih. Manjka mu reformna dimenzija. Program daje prednost betonu in ogljiku namesto železnicam in razogličenju," je prepričan.
Načrt opozicije
V Koaliciji ustavnega loka imajo sicer svoje ideje, kako porabiti evropska sredstva za okrevanje in odpornost. "Vlada daje 300 milijonov evrov za železnice, 900 milijonov evrov pa za ceste, pri nas je v fokusu javni prevoz in gradnja hitrih železniških prog," je primer razhajanja izpostavil Mesec. "Pri zdravju smo kot ključen izziv postavili investicije v zdravstveno infrastrukturo, pri solidarnosti pa smo kot ključen izziv postavili investicije v dolgotrajno oskrbo," je dodal.
Rajh pa je med drugim spomnil, da bo samo na področju energetike in prometa do leta 2050 potrebnih za več kot 50 milijard evrov investicij. "To predstavlja veliko razvojno priložnost za Slovenijo, za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in da mladi najdejo svojo prihodnost v Sloveniji. Če vlada teh priložnosti in prioritet ne bo prepoznala, jih bodo prepoznali tujci," je posvaril.
