Že v preteklosti so pri nas terjali veliko življenj in povzročali škodo. Na to nevarnost so 22. in 23. januarja letos ponovno opomnili ogromni snežni plazovi na Bovškem, ki so tokrat »le« zaprli prometne povezave, medtem ko so leta 1952 v Zgornjem Posočju podrli več kot deset stanovanjskih hiš, blizu dvajset poškodovali in terjali 15 življenj.
»Glede povzročene škode snežni plazovi pri nas niso večji problem, povsem drugače pa je glede žrtev, saj po njihovem številu zaradi naravnih nesreč sodimo v sam vrh. Letno povprečno terjajo od eno do dve smrtni žrtvi. Vendar je treba ločiti snežne plazove, ki se sprožijo spontano, neodvisno od človeka – takšni so bili tudi zadnji bovški – in tiste, ki jih sprožimo obiskovalci zasneženih gora. S slednjimi – ko se zaradi preslabe ocene razmer podamo na nevarna območja – je povezan velik del nesreč zaradi snežnih plazov.«
»Plazov v visokogorju je vsako leto veliko, njihova pogostost pa je odvisna od vsakokratne količine snega. Kljub številnosti se ti plazovi povečini sprožijo, ne da bi javnost zanje izvedela, razen če ne zasujejo turnega smučarja. Vendar pa območja nad gozdno mejo nikakor niso edina, kjer se snežni plazovi lahko sprožijo. Številne grape v naših gorah jim omogočajo, da z visokogorskih območij dospejo vse do dna dolin. Takšni so bili tudi plazovi, ki so se letos 22. in 23. januarja sprožili na Bovškem ter prekinili prometne povezave. Snežni plazovi so pri nas pogosti tudi v hribovitih oziroma sredogorskih območjih. Prožijo se tudi v gričevjih, saj imamo zabeleženo smrtno žrtev v Halozah,« pojasnjuje izr. prof. dr. Matija Zorn, predstojnik Geografskega inštituta Antona Melika in vodja Oddelka za fizično geografijo, ki deluje v okviru Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Gozd zaustavlja plazove
Na Bovškem ni bilo takih snežnih plazov skoraj sedem desetletij. »V Sloveniji je tradicionalna poselitev kar dobro poskrbela, da so naselja pretežno varna pred njimi. A to ne pomeni, da jih večji ne morejo ogroziti. V preteklosti je bil tak primer iz Zgornjega Posočja, kjer so veliki snežni plazovi februarja 1952 podrli več kot deset stanovanjskih hiš, blizu dvajset pa so jih poškodovali in terjali kar 15 življenj. Tudi tedaj je šlo za plazove mokrega snega, dna dolin pa je doseglo blizu dvajset plazov. Podobnih katastrofalnih posledic pozneje ni bilo, tudi tokrat na Bovškem ne. Letošnje zasutje nekaj cest in nekajdnevna cestna zapora se namreč ne moreta primerjati s številom žrtev in več kot desetimi porušenimi hišami iz 50. let. Seveda bi lahko bilo veliko huje, če bi tokratni plazovi zajeli vozila. Pred sedmini desetletji so bila strma pobočja v Zgornjem Posočju pretežno gola in porasla le s travo, takšna pa so idealna za proženje snežnih plazov. Zaradi sprememb rabe tal so se pobočja v zadnjih desetletjih zarasla in velik del jih danes prekriva gozd, ki pa je zelo pomemben pri zaviranju snežnih plazov.«
Še pomnite?
»Glede povzročene škode snežni plazovi pri nas niso večji problem, povsem drugače pa je glede žrtev, saj po njihovem številu zaradi naravnih nesreč sodimo v sam vrh. Letno povprečno terjajo od eno do dve smrtni žrtvi. Vendar je treba ločiti snežne plazove, ki se sprožijo spontano, neodvisno od človeka – takšni so bili tudi zadnji bovški – in tiste, ki jih sprožimo obiskovalci zasneženih gora. S slednjimi – ko se zaradi preslabe ocene razmer podamo na nevarna območja – je povezan velik del nesreč zaradi snežnih plazov.«
»V preteklosti je bilo porušenih tudi več planinskih postojank, koča na Grohatu pod Raduho celo dvakrat. Snežni plaz je leta 1909 porušil tudi prvi Aljažev dom v Vratih, isto usodo pa je dve leti prej doživela prva koča na Okrešlju. Pred dobrim desetletjem, leta 2009, je snežni plaz uničil kočo na Doliču. Plazovi lahko dosežejo tudi planine in tam ogrožajo pastirske stanove. Primer je planina Kuhinja pod Krnom. Poškodujejo lahko žičniško infrastrukturo. Spomnimo se le poškodbe nosilnega stebra kabinske žičnice na Kaninu pred desetletjem.« Plazovi, še dodaja dr. Zorn, so pri nas večkrat dosegli tudi doline, nazadnje pozimi leta 2006, ko so povzročili škodo predvsem v Kamniško-Savinjskih Alpah, na Jezerskem in v Logarski dolini.
V zimskem času so zato zapore cest v Alpah nujen zaščitni ukrep. »Tudi pri nas smo že navajeni, da je pozimi zaprta vršiška cesta, in prav je tako, saj jo snežni plazovi zasujejo vsako leto večkrat, na ali ob njej pa ni nobenih zaščitnih ukrepov.«
Najhuje lahko šele prihaja
Bo letos zaradi debele snežne odeje snežnih plazov več? »Letos vsekakor, glede na količino snega v visokogorju še lahko pričakujemo številne snežne plazove. Ali bodo dosegli doline, je težko napovedati, saj se mora ujeti več dejavnikov. Analiza preteklih nesreč je pokazala, da se jih največ zgodi v spomladanskih mesecih, tako da je pred nami še pestro dogajanje. Za spomladanske mesece so značilni predvsem snežni plazovi mokrega snega, a kot vidimo, se ta tip plazu lahko pojavi tudi prej, odvisno od vremenskih razmer. Zaradi svoje teže lahko prepotuje velike razdalje, erodira tla in uničuje rastje.«
Plazovi bodo, dokler bo sneg
Kaj pa vse očitnejše podnebne spremembe s številnimi vremenskimi ekstremi, kako bodo vplivale te? »Snežni plazovi se bodo prožili, dokler bomo imeli sneg. Res pa je, da se s podnebnimi spremembami krajšajo obdobja s snegom, a to za visokogorje ne drži povsem. V zadnjih šestdesetih letih se je v naših Alpah na nadmorskih višinah med 500 in 1000 metri število dni s snežno odejo skrajšalo od 30 do skoraj 60 dni, kar pomeni, da se je ponekod tudi več kot prepolovilo. Po drugi strani pa podatki za Kredarico na nadmorski višini malo nad 2500 m kažejo, da je bil ta upad zgolj neznaten. Vendar se zaradi dviganja temperatur v visokogorju tudi to lahko kmalu spremeni. Na Kredarici, na primer, so se povprečne letne temperature v zadnjih šestdesetih letih dvignile za dobri dve stopinji.«
»Daleč največ žrtev snežnih plazov je bilo v Alpah med prvo svetovno vojno. S to je povezana tudi ena največjih nesreč zaradi snežnih plazov pri nas, na katero nas vsako leto julija spominja komemoracija ob Ruski kapeli pod Vršičem. Marca 1916 je namreč več snežnih plazov zasulo objekte, v katerih so bili nastanjeni ruski vojni ujetniki in njihovi stražarji. Po ocenah naj bi zahtevali med sto do kar 300 žrtev. Dobro leto pozneje so snežni plazovi ponovno uničili del taborišča in terjali blizu 40 žrtev.«
A več bo tudi ekstremov. »Letošnje razmere lepo kažejo, da v visokogorju še vedno lahko pričakujemo veliko snega. Podnebne spremembe sicer kažejo omenjene dolgoročne trende, a po drugi strani lahko pričakujemo več ekstremov v obe smeri – kakšno leto rekordno malo snega, drugo leto rekordno veliko. Trenutno ga je ponekod v Julijskih Alpah tudi več kot pet metrov.«
Spremljajte plazovni bilten!
Pred odhodom v višje hribe in gore ne smemo pozabiti na svojo varnost. Kako vemo, kdaj so razmere varne? »Popolne varnosti ni. Če je sneg, je tudi možnost nastanka snežnih plazov. Nujno je že doma preveriti, kakšne razmere lahko pričakujemo. Pri tem nam pomaga t. i. plazovni ali lavinski bilten, ki ga na svojih spletnih straneh objavlja Agencija Republike Slovenije za okolje. Žal pa ne izhaja vsak dan, prav tako je njegova natančnost zgolj na regionalni ravni in ne v merilu gorskih dolin, ki jih želimo obiskati. Zato je nujno razmere oceniti na mestu samem. V ta namen smo na našem inštitutu lani izdali Terenski snežni priročnik, kot pomoč pri ocenjevanju nevarnosti proženja snežnih plazov na terenu. Brezplačno je dostopen na naših spletnih straneh. Priporočljivo, če ne nujno, je, da se tisti, ki pozimi obiskujejo gore, udeležijo tečajev varstva pred snežnimi plazovi. Ti, pretežno v organizaciji gorskih reševalcev, potekajo vsako zimsko sezono,« sklene izr. prof. dr. Matija Zorn.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
